Slovenija na 26. mestu lestvice svetovnega premoženja

Slovenija se je po neto finančnem premoženju na prebivalca lani uvrščala na 26. mesto v primerjavi 53 svetovnih držav. To kaže poročilo o globalnem bogastvu, ki ga je danes objavila nemška zavarovalnica Allianz.

Poročilo Allianz Global Wealth Report pod lupo postavlja premoženje in dolgove gospodinjstev v več kot 50 državah. V finančno premoženje v Allianz vštevajo gotovino in bančne depozite, vrednostne papirje, terjatve do zavarovalnic in pokojninskih skladov ter druge finančne terjatve.

Slovenija se z neto finančnim premoženjem na prebivalca v vrednosti 13.640 evrov uvršča na 26. mesto, bruto premoženje pa dosega 19.680 evrov na posameznika, kar državo uvršča na 27. mesto.

Na prvem mestu so po neto finančnem premoženju ZDA (177.210 evrov), sledita Švica (175.720 evrov) ter Japonska (96.890 evrov). Bruto je situacija nekoliko drugačna: prvo mesto zaseda Švica (268.840 evrov), sledijo ZDA (221.690 evrov) ter Danska (146.490 evrov).

Med slovenskimi sosedami je upoštevajoč neto premoženje najvišje Italija na 16. mestu (54.530 evrov), takoj za njo je Avstrija (51.980 evrov). Za Slovenijo pa zaostajata Madžarska na 30. (12.220 evrov) ter Hrvaška na 33. mestu (9100 evrov).

Kot dodajajo v Allianz, je bilo leto 2016 politično zelo turbulentno, vseeno pa je zasebno bogastvo naraslo. Rast finančnih sredstev je bila 7,1-odstotna, kar je v skladu s povprečjem let po izbruhu finančne in gospodarske krize. Finančno premoženje je po svetu doseglo novo rekordno vrednost skoraj 170.000 milijard evrov.

Rast premoženja je v veliki meri posledica optimizma na svetovnih borzah ob koncu lanskega leta. Tako je skoraj 70 odstotkov lanske rasti premoženja posledica sprememb vrednosti portfeljev, le 30 odstotkov rasti pa je rezultat varčevanja. V Allianz kot zanimivo izpostavljajo, da so zasebni varčevalci prodali več vrednostnih papirjev, kot so jih kupili, dve tretjini svežih sredstev pa so zaupali bankam, kar je nova rekordna vrednost.

"Varčevanje zasebnih vlagateljev je še vedno izrazito nenaklonjeno tveganjem," je podatke komentiraj prvi ekonomist Allianza Michael Heise. "Medtem ko se je finančno premoženje v zadnjih letih krepilo predvsem na račun dobre predstave trgov finančnih instrumentov, je svež denar večinoma položen na bančne račune," je dodal. Tam pa se finančna sredstva ne povečujejo, ampak dejansko zmanjšujejo: lani naj bi varčevalci zaradi inflacije izgubili okoli 300 milijard evrov.

Medtem so se dolgovi gospodinjstev lani povečali za 5,5 odstotka, kar je najvišja stopnja od leta 2007. S tem se je dolg prvič po letu 2009 povečeval tudi bolj od gospodarske rasti.