Slovenija in Hrvaška skupaj proti poplavam na obmejnem območju

Udeleženci slovensko-hrvaškega strateškega projekta usklajenega zmanjševanja poplavne ogroženosti v porečjih Kolpe, Sotle, Drave, Mure, Dragonje in Bregane so danes v Zagrebu predstavili dosedanje in prihodnje dejavnosti. Pričakujejo, da bo uresničitev projekta v višini štiri milijone evrov okrepila tudi gospodarski razvoj lokalnih skupnosti.

Na sedežu javnega podjetja Hrvatske vode so predstavili potek izvajanja projekta FRISCO 1 (Flood Risk Slovenia-Croatia Operation 1), ki predvideva negradbene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, kot sta izdelava posodobljenih čezmejnih zemljevidov nevarnosti poplav in postavljanje siren za opozorilo prebivalstvu v primeru nevarnosti poplav.

Vrednost projekta je nekaj več kot štiri milijone evrov, 85 odstotkov denarja bo prispevala EU.

FRISCO 1 je temelj za FRISCO 2, ki predvideva gradbene ukrepe, kot sta rekonstrukcija in sanacija obstoječe protipoplavne infrastrukture ob štirih rekah - Sotli, Kolpi, Dravi in Muri. Temu delu projekta je namenjenih nekaj manj kot osem milijonov evrov, tudi večinoma iz evropskih skladov.

Negradbeni del projekta je namenjen zmanjšanju škode zaradi poplav, gradbeni pa zmanjšuje nevarnost poplav, je pojasnil predstavnik vodilnega hrvaškega partnerja v projektu Marijan Babić iz javnega podjetja Hrvatske vode.

Med predstavitvijo projekta je potrdil, da v okvirju FRISCO 2 že pripravljajo projekt sanacije zapornice ob akumulacijskemu Vonarskem jezeru kot tudi prenovo mostu čez Sotlo ob obmejnem prehodu Hum na Sutli-Rogatec.

Župan občine Podčetrtek Peter Misja je po predstavitvi projekta za STA povedal, da bi zapornico morali popraviti pred skoraj dvema desetletjema, a ni bilo vlaganj. "Zdaj verjamem, da se bo zapornica obnovila. Projekt združuje tudi turistični del, ki si ga prizadevamo pripraviti z občino Rogaška Slatina, kjer hočemo obnoviti staro Vonarsko jezero," je povedal Misja.

Izpostavil je, da Hrvaška in Slovenija kot sosedni in prijateljski državi znova skupaj uresničujeta projekt, ki bo predvsem v dobro prebivalcem z obeh strani meje.

Tudi ostali predstavniki lokalne samouprave iz Hrvaške in Slovenije so posebej zainteresirani za gradbeni del projekta, ker pričakujejo, da bodo poleg boljše zaščite pred poplavami izboljšali tudi pogoje za trajnostni gospodarski razvoj, predvsem v turizmu. Želijo si, da bi projekt nadaljevali tudi, ko bodo sklenili FRISCO 2.

Predsednik krapinsko-zagorske županije Željko Kolar je v imenu predstavnikov hrvaške regionalne in lokalne samouprave podprl projekt in omenil, da skupaj s slovenski kolegi pričakujejo tudi odstranitev žične ograje, ki jo je Slovenija postavila ob meji s Hrvaško zaradi zaščite ozemlja pred begunskim valom.

Projekt odpira tudi vprašanje spora o meji med Hrvaško in Slovenijo, posebej ob rekah Muri in Dragonji.

Predstavnik slovenskega partnerja iz sektorja za upravljanje z vodami na ministrstvu za okolje in prostor Luka Štravs je za STA povedal, da se v projektu ukvarjajo predvsem s strokovnimi vprašanji, da bi dejansko zmanjšali poplavno ogroženost. Kot je dodal, obstajajo nekatere ovire zaradi neurejene meddržavne meje, a projekt izvajajo korak za korakom.

Poleg slovenskega ministrstva za okolje in prostor in podjetja Hrvatske vode v projektu sodelujejo še obe državni upravi za zaščito in reševanje, hrvaški hidrometeorološki zavod, slovenska direkcija za vode, Agencija RS za okolje in Inštitut za hidravlične raziskave.

Izvajanje projekta FRISCO 1 je predvideno do aprila 2019, FRISCO 2 pa od sredine leta 2018 do sredine leta 2020.