Slava nam, izgube vam: Poteze Petrola razkrivajo licemerje države, ki se gre gospodarsko vojno na račun vlagateljev

Darij Južna, eden od pomembnih delničarjev Petrola je glede zadnje skupščine podjetja Petrol, na kateri so se delničarji seznanili s škodo podjetju, povzročeno z regulacijo cen naftnih derivatov v obdobju od 15. marca do 30. aprila in od 11. maja do 20. junija 2022 zapisal naslednje: »Z vsebino poročil uprave in nadzornega sveta nikakor ne moremo biti zadovoljni, saj nismo dobili vseh odgovorov. Tudi škode država očitno nima namena povrniti, pri čemer vsi izračuni nedvoumno kažejo, da je bil model regulacije cen naftnih derivatov nevzdržen in v škodo podjetju. Regulirane cene namreč ne pokrivajo niti stroškov poslovanja.

Ponovno opozarjam tudi na to, da ni znano na osnovi kakšnih izračunov je vlada sprejemala model regulacije, saj stališča v zvezi z ukrepi kontrole cen ni sprejemal Svet za cene, ki bi moral delovati kot strokovno posvetovalno telo in biti varovalka pri sprejemanju odločitev. Sam zato ukrep regulacije razumem kot samovoljno in nestrokovno odločitev vlade. Ta je pri tem tudi popolnoma spregledala sorazmernost ukrepa, saj se država ni odpovedala ničemur in breme regulacije v celoti preložila na podjetja. Povsem jasno je, da vlada zavestno škoduje Petrolu in ostalim naftnim trgovcem, ne zaveda pa se posledic za družbo in širše družbeno okolje.

Pa to ni vse. Tudi za cene plina in elektrike, ki so v maloprodaji regulirane že od 1. septembra 2022, še vedno ni znan mehanizem za povračilo škode. To je nedopustno, neresno in neodgovorno. Podjetja morajo delovati v vnaprej znanem, predvidljivem okolju, da lahko načrtujejo poslovanje. Pogajanja o poslovanju za nazaj ne sodijo v zrela in odgovorna ekonomska okolja.

Če vlada ne bo takoj dojela resnosti situacije, bo že januarja potrebno temeljito poslovno prestrukturiranje Skupine Petrol, z vsemi posledicami, ki sledijo tako drastičnim ukrepom.

Gospodarstvo je lahko upravičeno zaskrbljeno zaradi ravnanja vlade, pri čemer ta z regulacijo krši tudi lastni Zakon o kontroli cen. Nastalo škodo moramo tako terjati po sodni poti, o neustavnem zakonu pa je potrebno takoj obvestiti tudi Evropsko komisijo in pred njo sprožiti ustrezne postopke«.

Kako zavajajoč opis stanja. Škode? Ne škode, mogoče manjši dobiček. Ne minus, ne škode, ampak zgolj manjši dobiček. Dobiček bo še vedno. In še vedno se bo štel v milijonskih zneskih. https://t.co/l6xqw5BoHB

— Tiara Kronca (@TiaraKronca) December 27, 2022

Vse zapisano lepo razkriva bistvo »gospodarske vojne«, ki jo skupaj z ostalimi članicami Evropske unije proti Rusiji vodi tudi slovenska vlada. Povsem enako ravna tudi hrvaška vlada.

Vlada Roberta Goloba po eni strani zase pobira slavo za uspehe znižanja cen, po drugi strani pa ceno za te uspšehe prelaga na pleča delničarjev.

Ta po eni strani skrbi za to, da bi bile cene energentov nižje za odjemalce, kar je pohvalno.

Toda – ob tem nastajajo izgube. Kdo jih bo pokril? Morala bi jih država oziroma vlada, toda napoved tožbe s strani Petrola kaže, da želi vlada stroške izgub prevaliti na pleča lastnikov Petrola.

Med njimi je tudi sama, toda v tem primeru škoda ne bo samo na plečih države, pač pa bo vlada s takim ravnanjem oškodovala tudi – zasebne vlagatelje.

Petrol je letos zaradi regulacije cen naftnih derivatov utrpel 194,1 milijona evrov izpada EBITDA (dobička iz poslovanja pred amortizacijo) in še 16 milijonov evrov izpada EBITDA zaradi regulacije cen elektrike in zemeljskega plina, je razkrila družba delničarjem na izredni skupščini.

Ah, da Petrol, saj veste, tisto podjetje, ki prodajalke in prodajalce na bencinskih servisih plačuje tako zelo dobro, da jim mora država pokriti razliko do minimalne plače.

Mrš, banda.https://t.co/AfnmUVfAqQ

— Amarok Subalpine (@ASubalpine) December 28, 2022

Zaradi vseh negotovosti bo Petrol poslovni načrt za prihodnje leto sprejel konec januarja.

Največji izziv je regulacija cen, predvsem cen elektrike in zemeljskega plina v Sloveniji (vlada pripravlja uredbo, po kateri bo nadomestila izpad prihodkov pri trgovcih) ter pogonskih goriv na Hrvaškem.

Če bodo zdaj veljavne regulacije cen ostale tudi celotno prihodnje leto, v družbi ocenjujejo, da bo prihodnje leto izpad EBITDA znašal 248 milijonov evrov.

Pri tem opozarja, da bo ocenjeni znesek dosežen, če ne bo rešeno vprašanje povračila škode. Največ škode bo prihodnje leto družbi povzročila regulacija cen pogonskih goriv na Hrvaškem in zamrznitev cen električne energije.

Skupščina, namenjena razkritju škode, nastale zaradi omejitev cen, je bila sklicana na zahtevo lastnika Perspektive Darija Južne, ki pa s pojasnili uprave ni bil zadovoljen. Sodeč po njegovi izjavi po skupščini, ga moti predvsem to, da država škode očitno ne namerava povrniti.

Petrol ocenjuje, da sta bila ukrepa zamrznitve cen, ki sta veljala od 15. marca do 30. aprila in od 11. maja do 20. junija, izvedena nepravilno.

Odvetnik Tomaž Ilešič pojasnjuje, da je vlada posegla v dve ustavno zavarovani pravici, pravico do svobodne gospodarske pobude in pravico do zasebne lastnine.

Pojasnjuje, da mora biti vsak tak ukrep sorazmeren, kar pa se v tem primeru ni zgodilo.

Pravi tudi, da nastale škode ne bi smeli obravnavati zgolj z vidika posega v ceno energentov ter kot posledice izgube prihodka in dobička, ampak je bila ta povzročena tudi zaradi višje prodaje, dodatnih zavarovanj, logističnih stroškov in obročnega plačevanja trošarin.

Petrol je že maja posredoval zahtevek za povračilo škode pristojnemu ministrstvu za gospodarstvo. Zahtevek je julija posredoval še enkrat – brez odgovora.

Že na začetku januarja bo na slovensko pravobranilstvo naslovila ustrezen zahtevek pred vložitvijo tožbe.

Na Hrvaškem bo podoben zahtevek posredovala do sredine januarja, je uprava obljubila delničarjem Petrola.

Petrol pa nima težav samo s Slovenijo in Hrvaško, zaradi nedobave plina je v sporu tudi z Gazpromom, ki se sklicuje na višjo silo in ni dobavil do 70 odstotkov naročenih količin.

Skupna škoda, ki je posledica nedobavljenega plina, po oceni Petrola do konca novembra znaša 117 milijonov evrov in vključuje izgubo dobička, nadomestne nabave in zavarovanje poslov.

pic.twitter.com/nEfNK1HKLV

— Otoshka (@otoshkas) December 28, 2022

V Petrolu jim je uspelo del škode pobotati z neplačilom dobavljenih količin, vendar je Gazprom kot protiukrep popolnoma ustavil dobavo Geoplinu.

Geoplin bo odslej kupoval plin iz Alžirije – a po ceni, ki je najmanj 10 krat višja…

Vse to so dokazi, da Slovenija cene gospodarske vojne z Rusijo, ki jo je sprožila EU sama – dolgoročno ne bo mogla plačati.

Rezultat bo ustavitev proizvodnje in propad pomembnih slovenskih podjetij ter oškodovanje slovenskih delničarjev – med njimi tudi državnih.

Tega pa ne bo ustavilo niti zavlačevanje države, ki bi očitno rada vodila gospodarsko vojno z Rusijo, ne bi pa rada plačala ceno zanjo.