REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Škodljivo, a prepozno: ZDA tudi evropskim podjetjem uvedle sankcije zaradi plinovodov, ki so skorajda že zgrajeni

Škodljivo, a prepozno: ZDA tudi evropskim podjetjem uvedle sankcije zaradi plinovodov, ki so skorajda že zgrajeniTrump poskuša s sankcijami ustaviti Severni tok 2 in Turški tok

Predsednik ZDA Donald Trump je s podpisom zakona o obrambnem proračunu omogočil tudi uvedbo sankcij proti podjetjem in posameznikom, ki sodelujejo pri gradnji ruskih plinovodov Severni tok 2 in Turški tok.

Ameriške oblasti imajo 60 dni časa, da določijo tiste, ki sodelujejo pri gradnji plinovodov.

EU in Rusija sta izrazili nasprotovanje sankcijam.

Ameriški kongres je namreč v 738 milijard dolarjev vreden proračunski predlog za Pentagon, ki ga je Trump podpisal v petek, vključil tudi uvedbo sankcij proti ruskima plinovodoma do Nemčije in Turčije.

Znano je, da si ZDA želijo, da bi se Evropa bolj oskrbovala z ameriškim utekočinjenim plinom, v ta namen pa so v Evropi sprožili tudi »Pobudo treh morij«, v kateri sodeluje tudi Slovenija. Težava te pobude je, da ameriška podjetja ponujajo plin, ki je še vedno veliko dražji od ruskega, to pa se ne bo spremenilo niti v prihodnje.

V zakonu piše, da je Severni tok 2, prek katerega bo plin pritekel do Nemčije, orodje prisile oziroma politični vzvod, ki bo oslabil vezi ZDA z Nemčijo in Evropo.

Problematizirajo tudi plinovod Turški tok, ki naj bi dobavljal plin prek Črnega morja v Turčijo in od tam v vzhodno Evropo. Povezava med Rusijo in Turčijo pa je medtem že pričela delovati.

Takoj so se na to odzvali v Berlinu.

»Nemčija obsoja ekstrateritorialne sankcije. Prizadele bodo nemška in evropska podjetja in predstavljajo vmešavanja v naše notranje zadeve,« je povedala tiskovna predstavnica nemške kanclerke Angele Merkel Ulrike Demmer.

Koordinator nemške vlade za čezatlantske odnose Peter Beyer je sicer pred tem poudaril, da sankcije ne bodo uperjene proti Nemčiji, ampak proti zasebnim podjetjem.

»Zato Nemčija ne bo sprejela protiukrepov. Če bi jih sprejeli, bi to storili na evropski ravni, kar pa se ne bo zgodilo,« je povedal.

Severni tok 2 - plinovod

Tudi v Rusiji so obsodili sankcije.

»Država z javnim dolgom v višini 22.000 milijard evrov solventnim državam onemogoča razvoj njihovih gospodarstev,« je na Facebooku zapisala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.

Podobno kritični so bili tudi predstavniki Evropske Unije. »Načelno Evropska unija nasprotuje sankcijam proti evropskim podjetjem, ki delujejo zakonito,« je sporočila Evropska komisija.

»Moskva ne mara tovrstnih akcij, pa tudi evropske prestolnice ne. To ni všeč Berlinu in tudi Parizu ne,« se je na potezo ZDA odzval Dmitrij Peskov, tiskovni predstavnik ruskega predsednika Vladimirja Putina, za katerega je to šolski primer nepoštene konkurence in širjenja umetne ameriške prevlade na evropski trg, kar bo imelo za posledico dražje in manj konkurenčne proizvode.

Plinovod je bil že konec septembra zgrajen v 81 odstotkih, dva meseca pozneje pa je gradnja še napredovala in se praktično končala, tako da bodo ameriške sankcije dejansko 'brezzobe', zapoznele in brez velikega učinka.

Evropske potrošnike tako čaka podražitev plina, je opozoril.

Znano je, da si ZDA želijo, da bi se Evropa bolj oskrbovala z ameriškim utekočinjenim plinom, v ta namen pa so v Evropi sprožili tudi »Pobudo treh morij«, v kateri sodeluje tudi Slovenija.

Težava te pobude je, da ameriška podjetja ponujajo plin, ki je še vedno veliko dražji od ruskega, to pa se ne bo spremenilo niti v prihodnje.

Financiranje projekta, ki je vreden 9,5 milijarde evrov, je sicer razdeljeno na polovico – pol ga financira Nord Stream 2, ki je v 100-odstotni Gazpromovi lasti, pol pa evropska podjetja.

Trasa tega plinovoda bo potekala pod Baltskim morjem.

Rusijo in Nemčijo bo neposredno povezal prek voda Rusije, Finske, Švedske, Danske in Nemčije, s čimer se bo izognil Ukrajini, s katero ima največja država na svetu številna nesoglasja in spore.

Letno naj bi v Nemčijo iz Rusije po dveh ceveh steklo že 55 milijard kubičnih metrov plina.

Vendar pa je bil plinovod že konec septembra zgrajen v 81 odstotkih, dva meseca pozneje pa je gradnja še napredovala in se praktično končala, tako da bodo ameriške sankcije dejansko »brezzobe«, zapoznele in brez velikega učinka.

Delite članek