Sindikat kmetov: »Aktualna vlada za slovensko kmetijstvo žal ne naredi veliko«

Na Sindikat kmetov Slovenije smo se obrnili s prošnjo za komentiranje trenutnega stanja v slovenskem kmetijstvu, kot tudi aktualnih zadev. V imenu sindikata je odgovore podal predsednik Anton Medved.

Kako ocenjujete trenutne razmere v kmetijstvu? Ali se stanje izboljšuje ali slabša?

Trenutne razmere v kmetijstvu so kljub naravnim nesrečam, ki zadnje čase pestijo kmetijski sektor in velikim volatilnostim cen kmetijskih pridelkov, ugodne za razvojno naravnane kmetije in nekoliko manj za kmetije, ki zaostajajo v tehnološkem in ekonomskem pogledu. Veliko težav povzroča nestabilno zakonodajno okolje ter dejstvo, da kmetje nimamo dolgoročnih poslovnih vezi, kar s pridom izkoriščajo prekupčevalci ter trgovinske verige. Zaključimo lahko, da se večini slovenskih kmetij dohodkovni položaj iz leta v leto poslabšuje, zahteve administracije so vse večje, prihodki pa nižji, kar posledično vodi v povečevanje deleža revščine na podeželju.

Kako ocenjujete delo trenutne vlade s predhodnimi?

Aktualna vlada za slovensko kmetijstvo žal ne naredi veliko. Kmetijstvo je talec dnevne politike, kadar ga potrebujejo. Ni želenih sprememb, katere smo slovenski kmetje pričakovali. Pristaja se na vse zahteve EU, katere se direktno, brez prilagajanj dejanskim razmeram, prenese v slovensko zakonodajo. Na drugi strani vlada pelje všečno politiko na zadevah, ki za kmete žal niso nujne, so pa medijsko odmevne in populistične.

Tudi razmer na poslovnem področju, kljub velikim obljubam še ni uredila, tako smo priča porastu finančnih in gospodarskih goljufij ter kraj na račun kmetov. Vse te zadeve, ki se v pošteni družbi ne bi smele dogajati, se na podeželju vse pogosteje pojavljajo.

Priča smo izrazitemu povečanju katastrskega dohodka, ki so ga lepo ovili v postopno poviševanje v štirih letih in siljenje kmetov v knjigovodstvo, ki ni urejeno po meri kmetijskega sektorja.

Kakšno je Vaše mnenje glede namere avstrijskega podjetja Magna napram kmetijskih površin?

Zavzemamo stališče, da je ima projekt izključno ekonomsko politično ozadje. Dejansko o novih delovnih mestih ne vemo nič, le predvidevanja. Dejansko se Slovenija obnaša hlapčevsko in pristaja na pogoje multinacionalke, ob tem pa pohodi svoja načela. Predvidena lokacija je vodonosnik, kjer za kmete veljajo omejitve, za kapital pa pač ne. Menimo, da trenutna lokacija ni primerna, z spremembo lokacije za nekaj kilometrov bi obrat postavili na veliko slabša tla, pa če tudi bi zato morali zgraditi nekaj kilometrov železnice ali povezovalne ceste. Za ohranitev 100 ha najboljših kmetijskih zemljišč je tudi to vredno.
 

Pred kratkim se je končala javna obravnava novele zakona glede prenove področja kmetijske zemljiške politike. Kako bi vi uredili trenutno situacijo? Sindikat si želi ureditve tega področja, tako kot je zapisano v resoluciji Zagotovimo si hrano za jutri. V njej je navedeno, da je temelj slovenskega kmetijstva družinska kmetija. Družinske kmetije in mladi prevzemniki morajo imeti možnost priti do državne zemlje. Zato zahtevamo, da družinske kmetije in mladi kmetje, ki se ne morejo razvijati zaradi omejenih kmetijskih površin, pridejo do državnih zemljišč.

Kako ste zadovoljni z vplivom EU oz. EK na stanje slovenskega kmetijstva? Ali se je stanje v kmetijstvu izboljšalo po vstopu v EU?

Stanje v kmetijstvu se je delno izboljšalo. Žal še vedno močno zaostajamo na starimi državami članicami na tržno organizacijskem področju. Na povezovanju pri nakupu surovin in prodaji pridelkov kmetje preveč izgubljamo..

Kmetje se lahko trudimo prilagajat EU standardom in vedno novim in novim predpisom ter omejitvam, vsej papirologiji, ki jo prinese kmetijska politika in trdo delamo. Žal pa smo priča intenzivnemu premeščanje kapitala iz primarnega v sekundarni in terciarni, kar je dejanski problem, katerega ga v Sloveniji še nismo rešili.

Kako ocenjujete delovanje slovenskih evroposlancev na dotičnem področju?

Žal nimamo predstavnika v odboru za kmetijstvo, le Franci Bogovič je nadomestni član. Evroposlanci lahko tako le posredno vplivajo na posamezne zadeve z svojim lastnim angažiranjem glede poznavanje in njihovo povezanost na kmetijsko področje. Žal lahko ugotovimo, da Slovenija v Bruslju nima aktivnih uradnikov, ki bi zastopali interese kmetijskega sektorja ter bi aktivno sodelovali z našimi evroposlanci. Posledično so sprejeti predpisi, ki so bolj ali manj primerni za slovenskega kmeta in kmetijstvo.