Renčelj: Nemčija razume slovenska stališča glede fiskalnih pravil

Nemčija razume slovenska stališča glede fiskalnih pravil, Slovenijo vidi kot zanesljivo partnerico, njeno fiskalno politiko ocenjuje kot verodostojno, je povedal državni sekretar na finančnem ministrstvu Gorazd Renčelj o slovensko-nemškem dvostranskem srečanju ob robu neformalnega zasedanja finančnih ministrov EU v Tallinnu.

Glavna tema "zelo odprtega" pogovora slovenske finančne ministrice Mateje Vraničar Erman z nemškim kolegom Wolfgangom Schäublejem so bili slovenski pomisleki glede uresničevanja evropskih fiskalnih pravil na podlagi analiz Evropske komisije, s katerimi se ne strinjamo, je povedal državni sekretar v telefonski izjavi za STA iz Tallinna.

Slovenija, ki sicer ostaja zavezana nadaljevanju fiskalne konsolidacije, se ne strinja z ocenami komisije glede višine potrebnega fiskalnega napora in glede hitrosti, s katero naj bi ga dosegli, je pojasnil državni sekretar, ki se skupaj z ministrico udeležuje sestankov v estonski prestolnici.

Nemški minister je po Renčeljevih besedah zelo pozorno poslušal in izrazil razumevanje za slovenska stališča ter povedal, da vidi Slovenijo kot zanesljivo partnerico in da glede na dosedanje dosežke slovensko fiskalno politiko ocenjuje kot verodostojno.

Schäuble je sicer tudi znova poudaril pomen fiskalnih pravil. Na splošno pa sta se ministra strinjala, da je razprava o fiskalnih pravilih pomemben del širše razprave o prihodnosti gospodarske in denarne unije, ki bi morala imeti zelo jasna in pregledna pravila, je pogovor povzel Renčelj.

Druga pomembna tema slovensko-nemškega dvostranskega srečanja je bil sporni davek na finančne transakcije. Ob robu tokratnega neformalnega zasedanja v Tallinnu je po večmesečnem premoru znova načrtovan sestanek koalicije desetih članic, ki poskušajo uvesti ta davek.

Avstrijski finančni minister Hans Jörg Schelling, motor koalicije voljnih, je ob prihodu kot eno od vprašanj na poti do kompromisa izpostavil soglasje Slovenije, Slovaške in Belgije. Drugo ključno vprašanje pa je po njegovih besedah, kako v kontekstu brexita določiti časovni okvir za uvedbo davka.

Slovenski državni sekretar je v povezavi s tem dejal, da bolj kot pomisleki omenjenih treh držav visi nad razpravo o davku na finančne transakcije vprašanje brexita.

Slovenska ministrica in nemški minister sta se po Renčeljevih besedah strinjala, da glede na razmeroma počasen tempo danes večjega premika glede tega vprašanja ni pričakovati.

Glede slovenskega stališča je Renčelj še spomnil, da je temeljno merilo za sodelovanje v projektu ekonomska upravičenost davka, da se Slovenija zavzema za široko davčno osnovo in nizko davčno stopnjo ter da je v razpravi pozorna, da ne preseže mandata državnega zbora.

V prvotni skupini enajstih držav za uvedbo davka v okviru okrepljenega sodelovanja so bile Avstrija, Francija, Nemčija, Belgija, Portugalska, Grčija, Španija, Italija, Slovaška, Estonija in Slovenija. Nato je izstopila Estonija, kolebala pa je tudi Slovenija.

Uvedba davka na finančne transakcije je bila sprva, na vrhuncu finančne krize, predvidena v celotni uniji, a ker članicam ni uspelo doseči zahtevanega soglasja, so se zanj odločile le voljne države v okviru mehanizma okrepljenega sodelovanja.

Najodločneje je davku vseskozi nasprotovala Velika Britanija, ki se boji bega vlagateljev iz londonskega Cityja, največjega evropskega finančnega središča. V primeru omejene uvedbe davka je London pretil tudi s sodiščem, če bi ta kakor koli vplivala na Otok.

Zagovorniki davka izpostavljajo zlasti argumenta pravične delitve bremen in povečanja odgovornosti finančnega sektorja, ki velja za glavnega krivca za krizo. Nasprotniki pa opozarjajo predvsem na beg kapitala in investicij v davčno ugodnejša okolja.