petek, 29. november 2024 leto 29 / št. 334
Protiukrepi: Rusija bo nacionalizirala premoženje podjetij Apple, IKEA, McDonald's, bodo na udaru tudi slovenska?
Zahodne države so proti Rusiji zaradi njenega napada na Ukrajino sprejele različne ekonomske sankcije. Te so brez presedana v zgodovini.
Nikoli doslej predvsem države EU niso tako ravnale ob številnih vojnah ZDA in zaveznic, ob katerih, če jih niso izrecno odobravale ali v njih celo sodelovale, nikoli niso uvajale nikakršnih sankcij predvsem ZDA, pa tudi Franciji, Veliki Britaniji, Savdski Arabiji in podobnim intervencionističnim državam, ki so sprožile na desetine vojn.
Tokrat je drugače.
Since its invasion of Ukraine, Russia has become the world's most sanctioned country. But only a few governments in Asia have taken tough action against Moscow. The Asian nations who joined western-led sanctions make up only 8% of Russia's global trade. #Ukraine. pic.twitter.com/8fjL3NBhg4
— UPKAR (@UpkarIndia) March 11, 2022
Rusija ne more več dostopati niti do polovice svojih deviznih rezerv v tujih bankah, njena podjetja so sankcionirana, njene banke pa so bile – to smo videli tudi v Sloveniji v primeru banke Sberbank – bile dobesedno zaplenjene in odkupljene za drobiž in delček prave vrednosti.
V Sloveniji se je s tem okoristila Ljubljanska banka.
Toda tudi za to plenilstvo sedaj prihaja račun.
Rusija bi lahko, kot kažejo poročila iz Rusije, nacionalizirala premoženje 60 velikih tujih blagovnih znamk, ki so se v znak protesta proti moskovski vojaški ofenzivi v Ukrajini odločile prenehati delovati v državi.
Gre za podjetja iz seznama Rusiji sovražnih držav.
Na tem seznamu je kot članica EU in zveze Nato tudi Slovenija.
BREAKING NEWS | Russia intends nationalising 60 organisations operating in their country from countries who are on their "unfriendly list"
— Sphithiphithi Evaluator (@_AfricanSoil) March 10, 2022
Including the likes of Apple, IKEA, Volkswagen and many others; these Co. will lose billions
Yhoo! Talk about fighting fire with fire pic.twitter.com/UJkx1Pz7MR
Na seznamu, ki ga je sestavila skupina za varstvo potrošnikov Javna potrošniška pobuda (OPI), so v skladu s poročilom v časopisu Izvestia, na udaru predvsem podjetja kot so Apple, IKEA, Microsoft, IBM, Shell, McDonald's, Volkswagen, Porsche, Toyota, H&M in drugi.
Seznam ni dokončen, je za javnost povedal vodja skupine Oleg Pavlov in dodal, da bodo v delo za razširitev sodelovali tudi policija, ministrstvo za trgovino in nadzor potrošnikov Rospotrebnadzor.
Po drugi strani pa tudi v Evropi in ZDA pozabljajo, da večina sveta proti Rusiji - ni uvedla sankcij. To kaže tudi spodnja slika.
Sanctions against Russia.Not exactly the whole world, as MSM says. Looks more like Covid infection map pic.twitter.com/dq3cy2zq7H
— Julija(@Julija9j) March 11, 2022
Zelo verjetno bodo nacionalizirana in v rubljih odplačana tudi letala Airbus in Boeing, ki jih imajo v najemu ruska podjetja. Zaradi zahodnih sankcij bi jih namreč morali vrniti v Evropo in ZDA, s tem pa bi rusko nebo ostalo brez več kot polovice letal. A to se ne bo zgodilo.
Tudi v Sloveniji je veliko pozivov, da naj se slovenska podjetja v popolnosti umaknejo z ruskega trga. To seveda lahko naredijo – vendar se bodo umaknila brez kapitala, nepremičnin in vsega, kar imajo.
»Takoj, ko se pojavijo podjetja, ki najavijo svoj umik [z ruskega trga], ne da bi zagotovila jamstva ruskim potrošnikom, se bodo dodala na seznam. To pomeni, da se bodo zoper njih vodili upravni, kazenski in sodni postopki,« je povedal vodja OPI.
Tuja podjetja s črne liste bi lahko bila podvržena rubežu računov in premoženja, lahko bi jih dali pod zunanje upravljanje ali pa bi jih preprosto nacionalizirali, je poudaril Pavlov. Nacionalizacija se nanaša na proces preoblikovanja zasebnih sredstev v javna sredstva pod nadzorom vlade.
OPI je tudi opozoril uprave navedenih podjetij na morebitno kazensko odgovornost zaradi morebitnih namernih stečajev in goljufij velikega obsega.
Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta in nekdanji predsednik Rusije Dmitrij Medvedjev je v četrtek dejal, da vlada že dela na ukrepih za odgovor na umik tujih podjetij iz države, vključno z »bankrotom in nacionalizacijo premoženja.«
»Najnujnejša naloga je preprečiti, da bi ljudje ostali na ulici, ustvariti nova podjetja na podlagi tistih, ki so jih tuji vlagatelji panično opustili,« je dejal Medvedjev in takšne poteze označil za »upravičene in poštene.«
Idejo o nacionalizaciji premoženja tujih podjetij, ki so se odločila ustaviti poslovanje v Rusiji zaradi invazije na Ukrajino, je v ponedeljek najprej predstavila vladajoča stranka Enotna Rusija, pozneje pa jo je podprla vladna komisija za pripravo zakonodaje.
V Rusiji posluje tudi precej slovenskih podjetij.
Med slovenskimi podjetji največ v Rusijo izvozi farmacevtsko podjetje Krka.
Vrednost njene delnice se je na ljubljanski borzi že bistveno znižala. Krka lani v Rusijo prodala za 333 milijonov evrov izdelkov.
Obseg Krkinega poslovanja z Rusijo in Ukrajino je v zadnjih letih vztrajno rasel.
Lani je Krka v Rusko federacijo prodala za 332,9 milijona evrov izdelkov, kar je za dobrih 109 milijon evrov ali 48 odstotkov več kot leta 2015.
Predsednik uprave Krke Jože Colarič je eden od šestih Slovencev, ki so prejeli rusko državno odlikovanje Red prijateljstva. Zelo je izpostavljeno tudi podjetje Riko.
Pred gospodarsko krizo v Rusiji 70 predstavništev slovenskih podjetij, danes pa jih je le še okoli 25.
Na vrhuncu poslovanja pred epidemijo je v Rusijo izvažalo skoraj 400 slovenskih podjetij.
Nekatera imajo tam tudi proizvodne zmogljivosti. Iz Rusije pa je v Slovenijo uvažalo približno 200 podjetij.
Tudi tuje dolgove bi Rusija lahko poravnala v (že precej manj vrednih) rubljih, v drugih valutah pa šele, ko bodo odmrznjene njene devizne rezerve in blokirano monetarno zlato.
Še nedolgo tega so mediji v Sloveniji poročali, da »ruski trg ostaja zanimiv in perspektiven.«
Če se bo spirala sankcij nadaljevala, pa bo sedaj ostal predvsem – nedostopen in nevaren.
In to bomo seveda občutili vsi – še najmanj pa ZDA, ki so za vso sedanje katastrofalno stanje v Evropi najbolj odgovorne.