Presežek v menjavi s tujino po treh četrtletjih dve milijardi evrov

Slovensko gospodarstvo je tudi v tretjem četrtletju ustvarilo visok presežek v menjavi s tujino, ki je bil po prvih devetih mesecih pri 2,07 milijarde evrov ali sedmih odstotkih BDP. Rast dodane vrednosti in investicij podjetij se je nadaljevala, povečala sta se razpoložljivi dohodek in potrošnja gospodinjstev.

Kot je danes objavil državni statistični urad, je presežek v menjavi s tujino v tretjem četrtletju znašal 700 milijonov evrov ali 6,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V primerjavi s tretjim četrtletjem lani je bil nižji za 50 milijonov evrov ali 0,5 odstotka BDP, medtem ko je bil v prvih treh četrtletjih skupaj v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 228 milijonov evrov ali 0,8 odstotka BDP.

Presežek je bil v tretjem četrtletju ponovno v celoti ustvarjen v menjavi blaga in storitev. Izvoz blaga in storitev se je v primerjavi s tretjim četrtletjem lani povečal za 4,3 odstotka (v prvih treh četrtletjih za 4,5 odstotka), uvoz blaga in storitev pa za 3,8 odstotka (v prvih treh četrtletjih za 3,1 odstotka). Saldo blaga in storitev je tako presegel doslej najvišjo vrednost, doseženo v prejšnjem četrtletju, in je znašal 1,09 milijarde evrov ali 10,7 odstotka BDP.

Presežek nefinančnih družb (podjetij) je v tretjem četrtletju znašal 266 milijonov evrov ali 2,6 odstotka BDP (tretje četrtletje lani 386 milijonov evrov ali 3,9 odstotka BDP), v prvih treh četrtletjih 2016 pa je dosegel 285 milijonov evrov ali odstotek BDP (v enakem lanskem obdobju 746 milijonov evrov ali 2,6 odstotka BDP).

Rast dodane vrednosti in rast investicij iz prejšnjih dveh četrtletij sta se nadaljevali tudi v tretjem četrtletju. Bruto dodana vrednost je v tretjem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani narasla za tri odstotke (v prvih treh četrtletjih za 3,2 odstotka), bruto investicije v osnovna sredstva pa so se povečale za 7,6 odstotka (v prvih treh četrtletjih za 7,2 odstotka). Stopnja investiranja - delež bruto investicij v osnovna sredstva v dodani vrednosti - je bila za 0,9 odstotne točke višja kot v tretjem četrtletju lani in je znašala 20,4 odstotka.

Pogled na daljšo časovno vrsto pa pokaže na bistvene razlike v gibanju in ravni dodane vrednosti in investicij, navajajo statistiki. Nefinančne družbe so predkrizno raven dodane vrednosti nominalno presegle že v letu 2015, nasprotno pa je njihova investicijska aktivnost še vedno precej pod predkrizno ravnijo (v 2015 so bile bruto investicije v osnovna sredstva za 40 odstotkov nižje kot v letu 2008).

Finančne družbe so tretje četrtletje zaključile s presežkom v višini 87 milijonov evrov ali 0,9 odstotka BDP, v prvih treh četrtletjih pa je presežek znašal 298 milijonov evrov ali odstotek BDP. Dokapitalizacije bank v letih do vključno 2014 so bistveno vplivale na višino presežka tega sektorja: v letu 2013 je ta znašal 11,4 odstotka BDP, v zadnjih dveh letih pa je bil bistveno nižji.

Primanjkljaj države je v tretjem četrtletju znašal 117 milijonov evrov ali 1,1 odstotka BDP, potem ko je v enakem lanskem obdobju znašal 185 milijonov evrov ali 1,9 odstotka BDP. V prvih treh četrtletjih 2016 je primanjkljaj znašal 415 milijonov evrov ali 1,4 odstotka BDP, v prvih treh četrtletjih lani je bil pri 854 milijonih evrov ali treh odstotkih BDP.

Razpoložljivi dohodek gospodinjstev se povečuje tretje leto zapored in je bil v prvih treh četrtletjih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 2,4 odstotka. V tretjem četrtletju je bil za 1,9 odstotka višji kot v tretjem četrtletju 2015.

"Rast razpoložljivega dohodka je deloma posledica omenjenega sproščanja varčevalnih ukrepov v javnem sektorju, deloma pa tudi rasti zaposlenosti in plač v zasebnem sektorju," so zapisali na statističnem uradu.

Rast razpoložljivega dohodka v prvem četrtletju letos se je še skoraj v celoti prelila v varčevanje, v drugem in tretjem četrtletju pa se je že izraziteje pokazala tudi v povečani potrošnji gospodinjstev. Končna potrošnja gospodinjstev se je v tretjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 3,1 odstotka, v prvih treh četrtletjih pa za 1,9 odstotka.

Izdatki za končno potrošnjo rastejo hitreje (3,1 odstotka v tretjem četrtletju) kot razpoložljivi dohodek (1,9 odstotka). Stopnja varčevanja gospodinjstev - delež bruto varčevanja (del razpoložljivega dohodka, ki se ne porabi za potrošnjo) v razpoložljivem dohodku - se je v tretjem četrtletju letos glede na enako obdobje lani zmanjšala s 14,1 na 13 odstotkov.