Povprečna hitrost zadolževanja Slovenije: trinajst evrov na sekundo

Nova slovenska vlada ima, kot kaže koalicijska pogodba in sporazumu z Levico, velike načrte. Toda ob uresničevanju teh številnih ciljev ne bo smela pozabiti na enega od večjih problemov države – to pa je javni dolg. Ta javni dolg z nekaj več kot 32 milijardami evrov pri družbenem produktu okoli 45 milijard predstavlja nekaj več kot 70 odstotkov letnega bruto družbenega proizvoda države. Slovenski deficit je sicer še vedno v »maastrichtskih mejah« v višini 1,84 odstotka BDP-ja, vendar dolg Slovenije še vedno narašča. Vsak prebivalec Slovenije tako dolguje že več kot 15 500 evrov.

In ta dolg še narašča, dobesedno iz sekunde v sekundo, kar si je mogoče ogledati na spletni strani www.debtclocks.eu oziroma na spletni strani evropske »dolžniške ure«. Slovenski dolg se povečuje s hitrostjo 13,32 evrov na sekundo.

V skladu z maastrichtskimi konvergenčnimi kriteriji – ki so bili sicer določeni nekoliko arbitrarno, kar je drugo vprašanje – razmerje med dolgom in BDP-jem ne bi smelo biti večje od 60 odstotkov. Slovenija je torej tukaj že za čez 10 odstotkov izven določenih evropskih okvirjev.

So pa seveda države, ki so v EU še veliko večje kršilke tega pravila, na primer Grčija, kjer je razmerje dolg/BDP več kot 180 odstotkov ali Italija, kjer je to razmerje 131 odstotkov. Vendar je povsem jasno, da bi takšen položaj v primeru Slovenije lahko privedel do bankrota države, »prisilne uprave« EU v obliki resnične »trojke«, ali pa celo izključitve iz evroobmočja, kar se je Grčiji pred dvema letoma skorajda že zgodilo. In prav zato je zadolževanju treba postaviti meje.  

Hitrost zadolževanja Slovenije je v zadnjem času sicer nekoliko upadla, toda Slovenija še vedno plačuje tudi za obresti in zato njen dolg v absolutnih zneskih še vedno narašča. Zadolženost države je že leta 2014 presegla mejo, ko za obresti za zadolženost plačujemo več kot desetino proračunskih odhodkov.

O tem, kdo je najbolj odgovoren za ta dolg, prav tako ni velikih dvomov. Na letni ravni se je ta zadolženost najbolj povečevala, ko je vlado vodila Alenka Bratušek, medtem ko se je skupni zunanji bruto dolg Slovenije najbolj povečal pod vlado Janeza Janše. V letih 2013 in 2014 se je državni proračun zadolžil za dobrih deset milijard evrov oziroma več kot pet milijard letno. Največjo obremenitev je predstavljala dokapitalizacija bank, za katero je bilo v letu 2013 iz proračuna namenjenih dobre 3,6 milijarde evrov. Takoj za vlado Alenke Bratušek se je najbolj zadolževala vlada Boruta Pahorja, ki se je zadolževala s hitrostjo tri milijarde evrov letno. Z več kot petimi milijardami je Slovenijo zadolžila tudi vlada Janeza Drnovška, milijardo letno pa se je zadolževala vlada Mira Cerarja, ki je bila v tem smislu res še najbolj »skromna.«

Tega pa ni mogoče reči za prvo vlado Janeza Janše. Skupna zunanja bruto zadolžitev Slovenije se je namreč najbolj povečala v času mandatarstva Janeza Janše. Ta dolg je najbolj naraščal v časih pred nastopom gospodarske krize med letoma 2005 in 2009. V tem času je celoten zunanji bruto dolg narasel kar za šokantnih 25 milijard evrov. Ko je leta 2012 Janez Janša namesto »relativnega zmagovalca volitev« Zorana Jankovića znova postal predsednik države (ker Jankoviću ni uspelo sestaviti koalicije) pa je Janševa vlada zadolženost povečala še za milijardo evrov. Povprečna hitrost zadolževanja Slovenije je bila v tem času šest milijard letno, kar nazorno kažejo tudi grafi slovenskega zadolževanja.

In kako bo v prihodnje? Miro Cerar bo najverjetneje pristal na stolčku ministra za zunanje zadeve, kjer na finance ne bo imel večjega vpliva. To velja tudi za predsednika države, ki opravlja bolj protokolarno funkcijo.

Predvsem Alenko Bratušek pa čaka težko delo, ob najverjetnejšem vodenju precej »požrešnega« ministrstva za infrastrukturo, da se zadolževanje države zaradi velikih infrastrukturnih projektov (drugi tir) ne bi nesorazmerno znova povečalo in ne bi bila deležna podobnih očitkov, kot jih je bila zaradi reševanja slovenskih bank.

Delo Janeza Janše v opoziciji bo naslednja leta bistveno lažje, vendar bo tudi SDS morala bolj konkretno pokazati, da bi na oblasti z državnim denarjem znala ravnati bolj odgovorno kot pa v obdobju, ko je njegova vlada Slovenijo rekordno zadolžila.

Da bi država lahko pokrila svoje potrebe, se je še januarja letos zadolžila za milijardo evrov in pol z izdajo desetletne obveznice. Obrestna mera je bila ugodnejša od lanske januarske obveznice, saj znaša le dober odstotek. Razmere na finančnih trgih so v tem trenutku še ugodne in Slovenija se brez težav zadolžuje, toda že za leto 2020 številni analitiki napovedujejo nove težave. Tudi primeri zadolževanja drugih držav s primerljivim dolgom kažejo, da so se te države ali manj drastično zadolževale (Avstrija)  ali pa so že uspele bistveno znižati svoje dolgove (Irska) medtem ko je slovenka krivulja zadolževanja le malo boljša od Hrvaške, kar seveda ni dobro. 

Pravzaprav je Slovenija celo najbolj zadolžena država nekdanje Jugoslavije, njen dolg pa je bistveno večji od dolga SFRJ ob njenem razpadu. Geopolitične razmere so za Slovenijo danes sicer ugodnejše kot so bile za SFRJ ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja, toda ne glede na to bi morala nova vlada javni dolg zmanjšati čim prej.