sreda, 01. maj 2024 leto 29 / št. 122
Nov zakon o varstvu okolja bo zamajal trg ravnanja z odpadki – kaj sledi?
Dr. Saša Polanec opozarja, da bi lahko slovenska mesta postala podobna Neaplju ... Vir: Twitter
Rezultati študije, ki jo je podjetje Interseroh zaupalo ekonomistu dr. Saši Polancu, so pokazali, da bo nov predlog zakona o varstvu okolja na slovenskem trgu povzročil protizakonito omejevanje konkurence.
Tak monopol bi podjetjem, ki plačujejo embalažnino, neizogibno pomenil večje stroške in pa manj inovativne rešitve na področju upravljanja z odpadki.
Še več, predlagana rešitev pa bo iz trga izrinila večino družb za ravnanje z odpadno embalažo, kar bo vodilo v povišanje cen za podjetja in obrtnike.
Predlog novega zakona o varstvu okolja vsebuje določbo, da lahko organizacijo za upravljanje z odpadki, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost, ustanovijo samo proizvajalci istovrstnih izdelkov.
S tem se večini podjetjem in organizacijam, ki delujejo na trgu, neustavno preprečuje opravljanje njihove dejavnosti.
Poleg tega bi novoustanovljena agencija organizacijam izdajala dovoljenja zgolj pod pogojem, da je skupni delež celotne količine proizvodov pridruženih proizvajalcev najmanj 25-odstoten.
V praksi bi bilo na slovenskem trgu na podlagi novega zakona število organizacij omejeno na največ štiri, v najslabšem primeru pa bi na trgu lahko delovala celo samo ena organizacija.
V praksi bi bilo na slovenskem trgu na podlagi novega zakona število organizacij omejeno na največ štiri, v najslabšem primeru pa bi na trgu lahko delovala celo samo ena organizacija.
Avtor študije namreč opozarja, da v petih od skupno desetih shem nobena od obstoječih organizacij ne bi izpolnjevala obeh pogojev.
V štirih shemah celo nobena organizacija ne bi izpolnjevala pogoja ustanovitve s strani proizvajalcev.
Posledično to pomeni, da bi v preostalih petih shemah lahko s poslovanjem nadaljevala zgolj ena organizacija.
»Zelo verjeten scenarij (izjema so sheme odpadnih sveč), da bi v okviru večine shem ostala na trgu le še ena organizacija, kar pomeni premik od aktivne konkurence k monopolu,« opozarja dr. Polanec.
Bi se trg uspel tako hitro prilagoditi in kaj to pomeni za slovensko okolje? Bo Slovenija postala nov Neapelj?
Tak monopol bi podjetjem, ki plačujejo embalažnino, neizogibno pomenil večje stroške in pa manj inovativne rešitve na področju upravljanja z odpadki.
Sporno je tudi relativno kratko 12-mesečno prehodno obdobje, med katerim bi morale nove organizacije zamenjati obstoječe.
Bi se trg uspel tako hitro prilagoditi in kaj to pomeni za slovensko okolje?
Bo Slovenija postala nov Neapelj?
