REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nemški ekonomist: Sankcije proti Rusiji niso uspele, mi pa plačujemo več

Nemški ekonomist: Sankcije proti Rusiji niso uspele, mi pa plačujemo večEvropski voditelji z Vladimirjem Zelenskim na konferenci za obnovo Ukrajine: Nemčija, junij 2024. Vir: Posnetek zaslona, X

Kdor koli je odgovoren za oblikovanje zahodnih sankcij proti Rusiji, nima pojma o gospodarstvu, ugotavlja nemški časnik Handelsblatt in dodaja, da so omejevalni ukrepi Evropske unije doslej zelo malo vplivali na zmožnost Ruske federacije, da se vojskuje, je pokazala študija štirih ekonomskih raziskovalnih inštitutov, ki jo je naročilo Zvezno ministrstvo za gospodarstvo.

Poleg tega rusko gospodarstvo močno raste prav zaradi proizvodnje orožja, medtem ko eksperti upajo, da bodo sankcije vendarle imele učinek, a dolgoročen, »kot počasen strup«.

Vendar pa je ta »počasni strup« škodljiv tudi za Zahod, na primer zaradi višjih cen nafte in plina, trdi nemški ekonomist Daniel Stelter.

»Če trezno razmišljamo, je treba sankcijsko politiko Zahoda opisati kot neuspeh.

Ko gre za pospešitev konca vojne, bi sankcije morale začeti veljati hitro.

Zakaj je Zahod verjel, da bo s povišanjem cen surovin lahko sankcioniral največjega svetovnega izvoznika istih surovin?«, sprašuje Stelter.

Kot pravi, je že julija 2022 pozval, naj se naredi vse za znižanje cen nafte, plina, premoga in surovin na svetovnem trgu, kar bi lahko dosegli le z zmanjšanjem povpraševanja in povečanjem ponudbe.

Nemčija je namesto tega po nepotrebnem zaprla jedrske elektrarne, čeprav je to pomenilo, da bo za proizvodnjo električne energije potrebno več plina.

Namesto da bi Berlin pomagal zmanjšati svetovno povpraševanje, ga je dejansko povečal.

»Odločitev EU, da ne uvaža ruske nafte in plina, je mogoče moralno pozdraviti. Vendar je ne smemo zamenjevati s sankcijami. Po eni strani zato, ker nekatere države, kot sta Avstrija in Madžarska, še naprej kupujejo nafto in plin od Rusije.

Po drugi strani, saj to počne tudi Nemčija, na primer z uvozom dizla iz Indije, ki je narejen iz ruske nafte.

Posledično plačujemo več (v EU), Rusija pa pri tem ne trpi nobene škode,« poudarja Stelter.

Nemški strokovnjak meni, da poskus oviranja izvoza ruske nafte z izključitvijo zavarovanja za naftne tankerje prav tako ne bo imel učinka – to bo namreč povzročilo tudi dvig cene nafte in s tem prihodkov Rusije –, pa tudi zaplemba ruskega premoženja, ker bo ta ukrep bolj prizadel druge države.

Te so v strahu, da bi se jim lahko podobno zgodilo, že začele menjavati evropske in ameriške obveznice za zlato.

Poleg tega se spodbuja izgradnja vzporednega valutnega sistema, ki ne vključuje dolarja.

»Zdi se, da tisti, ki je odgovoren za oblikovanje zahodne politike sankcij, nima osnovnega znanja o ekonomiji in razmerju med ponudbo in povpraševanjem.

Da bi to dojeli ne potrebujete poročila štirih ekonomskih raziskovalnih inštitutov,« zaključuje nemški ekonomist Stelter.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke