sreda, 25. februar 2026 leto 31 / št. 056
Nemški ekonomist Hermann Simon: Kitajska ostaja najboljša izbira za nemška podjetja
Kitajska ostaja najboljša izbira za nemška podjetja, saj kitajska prizadevanja za tehnološko samozadostnost, industrijsko posodobitev in visokokakovostno rast ustvarjajo dolgoročne priložnosti, je dejal znani nemški ekonomist Hermann Simon.
»Kitajska ima močno infrastrukturo dobaviteljev, ogromen trg in zelo inovativne potrošnike,« je v nedavnem intervjuju za Xinhua povedal nemški ekonomist. »Za številne dejavnosti je Kitajska najboljša lokacija.«
Simon, znan kot oče teorije »skritih prvakov«, je dejal, da najnovejši razvojni dogodki na Kitajskem odražajo tako kontinuiteto kot ambicije.
»Kitajska je že vrsto let naš največji trgovinski partner,« je dejal. »Medtem ko je v zadnjih letih vladala globalna negotovost, je poslovno sodelovanje med obema državama ostalo trdno.«
Opozoril je, da nemška podjetja v Kitajski dosegajo odlične rezultate in do danes upravljajo več kot 2000 tovarn.
Simon je izrazil tudi optimizem glede uradnega obiska nemškega kanclerja Friedricha Merza na Kitajskem od srede do četrtka. »Medsebojno učenje je bistveno za ohranjanje dolgoročne konkurenčnosti na obeh straneh,« je dejal.
Poudaril je, da stabilni politični odnosi krepijo zaupanje podjetij. »Dobri politični odnosi imajo dvojni učinek,« je dejal. »Lahko olajšajo transakcije in naložbe, še pomembneje pa je, da spremenijo odnos do Kitajske.«
Ko so odnosi pozitivni, nemška podjetja raje vlagajo v Kitajsko in jo obiskujejo, medtem ko kitajski menedžerji in podjetniki vse bolj radi vlagajo v Nemčijo, je dejal.
Glede strateških prioritet Kitajske je Simon dejal, da najnovejši petletni načrti poudarjajo industrijsko moč, tehnološko suverenost in samozadostnost.
Opozoril je, da prehod Kitajske k visokokakovostnemu razvoju predstavlja strukturno preobrazbo.
Simon je dejal, da bi se nemška podjetja morala aktivno vključiti v naslednji val tehnološke posodobitve na Kitajskem, namesto da bi se bala, da bodo ostala zaostala.
»Pravilen zaključek je, da postanemo notranji poznavalci in izkoristimo razvoj v Kitajski,« je dejal. »V Nemčiji se lahko iz tega kaj naučimo.«
