Nekdanjim delavcem Livarne Vuzenica na okrajnem sodišču spet ni uspelo

Okrajno sodišče v Ljubljani je znova zavrnilo odškodninsko tožbo nekdanjih delavcev Livarne Vuzenica proti Družbi za svetovanje in upravljanje (DSU) zaradi premalo izplačanih plač v procesu lastninjenja podjetja. Kot je za STA povedal upokojeni delavec in nekdanji sindikalist Janez Slemnik, se bodo na sklep znova pritožili.

Okoli 40 nekdanjih livarjev - skupno jih je pod tožbo podpisanih okoli 350 - je konec januarja, ko je potekala obravnava v Ljubljani, na simboličnem protestnem shodu izrazilo veliko razočaranje nad slovenskim sodstvom ter nad dejstvom, da se jim godi krivica.

Kot je takrat poudaril Slemnik, na pravico čakajo že 17 let, zdaj pa jih je sodišče znova vrnilo na začetek postopka. "Šli smo od prve stopnje do vrhovnega sodišča, bili smo celo na ustavnem, a nihče ne razsodi. Zato ne moremo na evropsko sodišče," je dejal in dodal, da se boji, da bodo zdaj, ko je ustavno sodišče zadevo vrnilo v ponovno sojenje na prvi stopnji, čakali novih 17 let.

Livarji so leta 2001 vložili tožbo proti Slovenski razvojni družbi (SRD) in zahtevali izplačilo premalo izplačanih plač v obdobju od septembra 1990 do januarja 1993. Kot nadomestilo so takrat dobili zadolžnice, ki naj bi jih nato v postopku privatizacije spremenili v lastniške deleže, vendar pa delavci nato v postopku privatizacije niso sodelovali.

Livarna Vuzenica, ki je že nekaj let v lasti Cimosa, namreč ni izpolnila zakonskih pogojev, saj ni zagotovila razknjiženja zadolžnic in potrdil ni predložila Skladu RS za razvoj (predhodniku SRD). Zaposleni so zato od naslednice sklada, DSU, po sodni poti zahtevali izplačilo razlike premalo izplačanih neto plač, okrajno in višje sodišče pa sta zahtevi ugodili.

Vrhovno sodišče je nato spomladi 2014 sodbi obeh sodišč razveljavilo, saj meni, da odgovornost za neudeležbo pri privatizaciji nosijo sami. "Dolžnost poskrbeti za razknjižbo potrdil ni bila na skladu, temveč na organu upravljanja Livarne Vuzenica oz. na tožnikih," so takrat pojasnili v DSU. Slemnik je takrat poudaril, da je vendar sklad postavil upravo in ji dajal navodila, delavci pa niso mogli narediti ničesar, saj ničesar niso vedeli. Slemnik je prepričan, da je sklad skupaj z upravo Livarne izigral delavce.

Proti odločitvi vrhovnega sodišča so tako vložili ustavno pritožbo. Ustavno sodišče je njihovi pritožbi ugodilo in razveljavilo sodbo vrhovnega sodišča ter zaradi kršitve temeljnih človekovih pravic zadevo vrnilo v ponovno odločanje.