sreda, 11. december 2024 leto 29 / št. 346
Na vrhu G7 v Ottawi v ospredju Trumpove carine
VIR: Profimedia
Voditelji najbolj razvitih držav na svetu iz skupine G7 se bodo v petek in soboto zbrali v La Malbaieju v kanadski provinci Quebec in skušali sprejeti soglasno izjavo o aktualnih vprašanjih svetovne ekonomije in geopolitike, kar se zdi skorajda nemogoča misija. Zaradi predsednika ZDA Donalda Trumpa se že govori o vrhu G6 plus ena.
Društvo najbogatejših so doslej vodile ZDA, ki pa so se s Trumpom znašle osamljene najprej glede podnebne politike, sedaj pa še zaradi trgovinske.
G7 je za nekaj let postala G8, ker so najbogatejše države vzele medse tudi Rusijo, vendar so jo leta 2014 izključile, med drugim zaradi priključitve ukrajinskega polotoka Krim. Društvo najbogatejših so doslej vodile ZDA, ki pa so se s Trumpom znašle osamljene najprej glede podnebne politike, sedaj pa še zaradi trgovinske.
Že na zadnjem vrhu G7 v Italiji je bila sprejeta posebna sklepna izjava z opombo, da se ZDA pač ne strinjajo s preostalim svetom glede podnebnih sprememb oziroma natančneje glede pariškega podnebnega sporazuma, iz katerega Trump ZDA umika.
Trumpovi vladni predstavniki so potem na mednarodnih konferencah in drugod začeli namesto o podnebnih spremembah govoriti o "podnebni odpornosti".
Odstop ZDA od pariškega podnebnega sporazuma je bil ena od predvolilnih obljub z mednarodnega področja, ki jo je Trump izpolnil, letos pa je nadaljeval z odstopom od iranskega jedrskega sporazuma in pred kratkim še z uvedbo carin na uvoz jekla in aluminija iz zavezniških držav z izgovorom, da gre za nacionalno varnost ZDA.
Odstop ZDA od pariškega podnebnega sporazuma je bil ena od predvolilnih obljub z mednarodnega področja, ki jo je Trump izpolnil, letos pa je nadaljeval z odstopom od iranskega jedrskega sporazuma in pred kratkim še z uvedbo carin na uvoz jekla in aluminija iz zavezniških držav z izgovorom, da gre za nacionalno varnost ZDA.
Carine so močno razburile Kanado, Mehiko in EU in vsi napovedujejo povračilne ukrepe, tožbe pred WTO in zaostritev odnosa do spornih idej predsednika ZDA.
Med pripravami na vrh so se na smučišču blizu Vancouvra pretekli teden zbrali finančni ministri skupine G7 in šest ministrov je ameriškemu kolegu Stevenu Mnuchinu povedalo svoje javno in za zaprtimi vrati, kar seveda ni ničesar spremenilo.
Zaradi carin so propadla pogajanja o spremembah prostotrgovinskega sporazuma v Severni Ameriki (Nafta), ki jih je izsilil Trump, ki vztraja, da se bo s Kanado in Mehiko o trgovini pogajal bilateralno. Sporazum Nafta naj bi bil v veliko škodo ZDA.
Trumpove carine bodo glavna tema vrha G7 v kraju La Malbaie in kanadski minister za finance Bill Morneau je izrazil pričakovanje, da bodo pogovori zelo težavni. Vsi drugi voditelji naj bi Trumpu skušali dopovedati, da ukrepi, kot so samovoljne carine, niso koristni za dobre odnose, za sodelovanje, za svetovno ekonomijo in tako naprej.
Japonska, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Italija in Kanada imajo skupaj za 18.240 milijard dolarjev letnega BDP, ZDA pa 15.680 milijard. Šest držav G7 ima sicer skupaj 434 milijonov prebivalcev, ZDA pa le 317 milijonov.
Uspejo lahko le, če bodo povsem enotni, saj je gospodarska teža ZDA glede na BDP skoraj enaka gospodarski teži vseh ostalih članic G7 skupaj. Japonska, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Italija in Kanada imajo skupaj za 18.240 milijard dolarjev letnega BDP, ZDA pa 15.680 milijard. Šest držav G7 ima sicer skupaj 434 milijonov prebivalcev, ZDA pa le 317 milijonov.
Mehika je v torek udarila nazaj proti Trumpu s svojimi carinami na uvoz iz ZDA in vrednost mehiške valute peso je krepko padla v primerjavi z dolarjem in drugimi valutami.
