Na konferenci o izzivih in priložnostih energetskega prehoda

Energetski prehod v nizkoogljično družbo prinaša hkrati veliko izzivov in priložnosti, so poudarili na konferenci, ki poteka danes v prostorih GZS v Ljubljani. Podpredsednik Evropske komisije, pristojen za energetsko unijo, Maroš Šefčovič je izpostavil pomen vključenosti vseh deležnikov in prispevka Slovenije, ki je na tem področju že dejavna.

Šefčovič je poudaril pomen široke razprave, saj bo preobrazba na področju energije in podnebnih sprememb vplivala na celotno družbo. Prispevek vseh deležnikov je zelo pomemben tako pri oblikovanju energetske unije kot pri izvedbi posameznih projektov, npr. vetrnih elektrarn, elektroomrežij in druge infrastrukture.

Ocenil je, da je lahko prispevek Slovenije velik, med drugim zaradi podpore prebivalstva, ambicioznosti županov in tehnoloških podjetij, ki so že dejavna na področjih, kot so internet stvari, umetna inteligenca in podatkovni bloki (npr. Robotina), elektromotorji (Elaphe) ali električna ultralahka letala (Pipistrel). To kaže na velike priložnosti tako za prebivalstvo in mesta kot za industrijo oz. gospodarstvo. Slovenija je lahko tudi pomemben zgled za države v regiji, kako je mogoče s čistimi tehnologijami v kratkem času spremeniti državo na bolje, je povedal.

Slovenija podpira sveženj ukrepov s področja energetske unije, ki ga je novembra 2016 predlaga Evropska komisija, saj ta naslavlja potrebne spremembe v energetskem sektorju, nakazuje nove cilje na področju obnovljivih virov in energetske učinkovitosti ter v ospredje postavlja potrošnike, je dejal minister za infrastrukturo, ki opravlja tekoče posle, Peter Gašperšič. Ocenil je, da bodo predvidene tržno usmerjene rešitve pozitivno vplivale na gospodarstvo in hkrati aktivirale potrošnike.

"Zavedamo se, da energetski prehod v nizkoogljično družbo prinaša velike izzive, a hkrati pomeni tudi priložnosti, zato smo veseli, da je že danes v Sloveniji izjemna podpora energetskemu prehodu tako v splošni javnosti kot v gospodarstvu," je dejal Gašperšič. Za doseganje ciljev bo potrebna kombinacija ukrepov opuščanja fosilnih goriv ter spodbujanja rabe obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti ter tehnološkega preboja, je dejal in dodal, da bodo potrebne tudi pomembne odločitve o velikih proizvodnih enotah in slovenski elektroenergetski mešanici v prihodnje. Pomemben bo sodoben regulatorni okvir ter sodelovanje gospodarstva, potrošnikov in države.

Na področju proizvodnje elektrike Gašperšič ocenjuje, da bo potrebno več manjših proizvodnih enot, kot so sončne in vetrne elektrarne, razviti se bodo morale tehnologije shranjevanja energije. Kot je ob robu dogodka za STA ocenil minister, se slovenska podjetja že pripravljajo na te aktivnosti in bi lahko Slovenija v 10 letih postala vzor. Priložnosti so po njegovem mnenju tako za raziskovalce kot za podjetja, med drugim na področju električnih pogonov, baterij ter komunikacij.

"Zeleni posel je dober posel, posebej v energetiki," je dejal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki opravlja tekoče posle, Zdravko Počivalšek. Dejal je, da bo stabilna gospodarska rast minulih let lahko trajna s postopnim prehodom na nizkoogljično družbo, kar pa bo izziv za vse deležnike.

V gospodarstvu krožni modeli in posodabljanje postajajo nuja, meni Počivalšek in dodaja, da prizadevanja za večjo energetsko učinkovitost in bolj učinkovito rabo virov prinašajo mnoge priložnosti, pri tem pa je pomembna tudi podpora države. Tako je minister izpostavil podporo med drugim v okviru Strateško razvojnega inovacijskega partnerstva (SRIP) prek razpisov, tudi v energetiki. Na področju pametne specializacije bosta letos objavljena dva razpisa, eden v vrednosti 7,8 milijona evrov in eden v vrednosti 53 milijonov evrov, je napovedal.

Na konferenci so med drugim razpravljali o predlogih mladih raziskovalcev in strokovnjakov, ki so dejavni na tem področju, pobudah slovenskega gospodarstva in znanosti, pametnih omrežjih, mestih in lokalnih skupnosti, nizkoogljični proizvodnji ter novih poslovnih modelih.

Ključno sporočilo več kot 120 udeležencev konference je bilo, da je energetski prehod izjemen izziv za energetiko, gospodarstvo in vse njene državljane ter da mora biti smer in hitrost uvajanja elektroenergetske transformacija premišljena, upoštevati pa mora specifike države ter narodnogospodarske učinke, konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva in zmožnost slovenskih gospodinjstev. Enostavnega kopiranja rešitev drugih držav si ne smemo in ne moremo privoščiti, so poudarili ter vlado in Evropsko komisijo pozvali, naj podpreta Slovenijo kot testno okolje za nove tehnologije, izdelke in storitve, so sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).