Na Hrvaškem zaprlo vrata več kot 4000 malih trgovin

Hrvaška obrtna zbornica je opozorila, da je v preteklih petih letih zaprlo vrata več kot 4000 trgovskih obratov in da je z njimi ugasnilo 11.000 delovnih mest. Lastniki trgovinic večinoma niso bili pripravljeni na vstop velikih trgovskih verig, k zapiranju pa je prispevala tudi dolgoletna gospodarska kriza.

V zadnjih petih letih je bilo na Hrvaškem zaprtih 28 odstotkov vseh malih trgovin. Medtem hrvaški register obrtnikov kaže, da jih je bilo lani zaprtih 715 ali 6,5 odstotka.

Predsednik trgovskega ceha v hrvaški gospodarski zbornici Mladen Malta je spomnil, da so imeli mali trgovci leta 2004 več kot 70-odstotni delež, ta pa se je v nekaj letih skrčil pod 30 odstotkov.

Povedal je, da mali trgovci niso uspeli slediti sodobnim trendom. Niso bili konkurenčni velikim trgovskim centrom, ki so "nenadzorovano vstopali na Hrvaško", država je bila več let v recesiji.

Predsednik zbornice Dragutin Ranogajec je poudaril, da vlada ni storila ničesar, da bi pomagala obrtnikom. Omenil je pogoste inšpekcijske nadzore, ki so dodatno prispevali zapiranju majhnih družinskih trgovin.

Malta je mnenja, da bi bilo treba za izboljšanje stanja okrepiti boj proti delu na črno in ustaviti umiranje starih mestnih jeder. Kot ovire pri razvoju je omenil pogosto spreminjanje regulative in pomanjkanje izobraženih trgovcev.

Mali trgovci vidijo svojo perspektivo v združevanju in specializaciji, pa tudi v vlaganju v znanje, objekte in tehnologijo.

Zbornica ocenjuje, da bi si ti lahko več priložnosti ustvarili pri zapolnjevanju turistične ponudbe ter pri odpiranju trgovinic v krajih, kjer teh sedaj ni. Od 6700 naselij v državi jih je brez trgovine več kot 4000. Ta so večinoma na podeželju, kjer živijo predvsem starejši.