REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Moskva napoveduje nove korake v energetski politiki: Kdo bodo prednostni kupci nafte in plina

Moskva napoveduje nove korake v energetski politiki: Kdo bodo prednostni kupci nafte in plinaMinister za energijo Sergej Civilev je dejal, da bo moral svet ponovno oceniti dobavne verige in tveganja ter da namerava Rusija dati prednost izvozu energije v sosednje države, ki veljajo za manj izpostavljene globalnim motnjam. Vir: Posnetek zaslona, X

Ameriško-izraelski napadi na Iran in odziv Teherana so pretresli svetovne trge nafte in tekočega zemeljskega plina ter sesuli dobavo iz Perzijskega zaliva.

Mnogi so šele zdaj spoznali, da bi lahko bili ruski viri energije ključni v času, ko več kot 20 odstotkov nafte in plina zaradi blokade Hormuške ožine ne more doseči potrošnikov. Res je, da Bruselj tega še vedno noče priznati, a zaradi razmer na Bližnjem vzhodu je Evropska komisija vendarle prestavila na neznan datum in tako podaljšala svojo odločitev, da 15. aprila predlaga zakon o prepovedi uvoza ruske nafte.

Direktor Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik predsednika Rusije za naložbe in gospodarsko sodelovanje s tujino Kirill Dmitrijev je Bruslju sporočil, da je EU na koncu vrste za ruske proizvajalce energije.

Minister za energetiko Sergej Civiljov je dejal, da bo moral svet ponovno oceniti dobavne verige in tveganja, ter sporočil, da Rusija namerava dati prednost izvozu energije v sosednje države, ki veljajo za manj izpostavljene globalnim motnjam.

»Čeprav ruski izvoz ni neposredno prizadet zaradi krize na Bližnjem vzhodu, bo država vseeno prilagodila svojo strategijo.

Prednost bomo dali dobavi energije našim najbližjim sosedom, s katerimi si delimo kopenske meje in se soočamo z manjšimi tveganji.

Pregledali bomo tudi logistiko transporta nafte,« je dejal Sergej Civiljov.

Dejal je, da se trenutne pogodbe o dobavi ruskih energetskih virov izvajajo po načrtih in da zahteve za nove pogodbe o dobavi energije prihajajo iz večine azijskih držav.

»Izpolnjujemo vse svoje obveznosti v skladu z obstoječimi pogodbami in že smo prejeli veliko zahtev za dodatne pogodbe, nove, ki so trenutno v fazi razprav ... Predvsem gre za azijske partnerje,« je dejal Civiljov in opozoril, da je večina azijskih držav že vložila predloge za pogodbe.

Rusija že dolgo daje prednost stabilnim, dolgoročnim energetskim pogodbam, zlasti prek cevovodov, ki so bili v preteklosti osnova njenega izvoza plina v Zahodno Evropo – celo med hladno vojno.

Vendar pa je Evropska unija vztrajala pri oblikovanju cen na promptnem trgu, saj trdi, da fleksibilnost odtehta tveganja nenadnih sprememb cen.

Nesoglasje je še povečalo napetosti, še preden je blok napovedal postopno opustitev uvoza ruske nafte in plina po eskalaciji konflikta v Ukrajini leta 2022.

Moskva je od takrat evropske kupce označila za nezanesljive in svojo dolgoročno energetsko strategijo preusmerila k azijskim partnerjem, zlasti sosednji Kitajski.

Nedavno doseženi dogovor s Kitajsko o ruskem zemeljskem plinu prek plinovoda Moč Sibirije 2 je nekdanje kupce na Zahodu pustil na zadnjem mestu v vrsti.

Kot je poudaril Dmitrij Peskov, se bo Moskva pri izvozu svojih virov ravnala po lastnih interesih, zahteve za dobave zunaj evropskih držav pa so toliko velike, da lahko pride do trenutka, ko bo »dodatno povpraševanje preprosto težko zadovoljiti«.

Glede nenadne odločitve evropskih držav, da odložijo prej napovedane prepovedi ruskih energentov, je dejal, da Evropejci preprosto ne vedo, kaj storiti, in zato oklevajo.

»Storiti nekaj v škodo lastnih interesov bi bilo nerazumno.

Že zdaj poskušajo delovati v svojo škodo in zaradi tega nosijo ogromne stroške. Mislim, da niso spremenili svojega odnosa – zdaj so preprosto v zelo globoki krizi, in to šele v začetni fazi.

Še huje bo, veliko huje. In preprosto ne vedo, kako ukrepati. Zato oklevajo,« je poudaril tiskovni predstavnik Kremlja in dodal, da Rusija nima nič proti prodaji svoje nafte, saj bi morala vse storiti v svojem interesu, ne v interesu Evrope.

Zahodne države, ki podpirajo Kijev, so poskušale omejiti ruske prihodke od energije, vključno z ukrepi, kot je omejevanje cen izvoza nafte.

Moskva se je odzvala s preusmeritvijo pošiljk prek tega, za kar kritiki trdijo, da gre za »floto tankerjev v senci«.

Ukrajina je ciljala tudi na rusko naftno in plinsko infrastrukturo ter ladje v mednarodnih vodah, za katere sumi, da prevažajo ruske energetske zaloge – kar Moskva imenuje piratstvo, ki ga Zahod omogoča in upravičuje.

V začetku marca je ukrajinski mornariški brezpilotni letalnik napadel tanker Arctic Metagaz v mednarodnih vodah Sredozemskega morja in povzročil eksplozijo, ki jo je bilo mogoče videti kilometre daleč.

Šok cen energije, ki ga je povzročila ameriško-izraelska vojna proti Iranu, je spodbudil nevtralne države, ki so se prej prilagajale zahodni politični agendi, da so ponovno premislile o svojem pristopu.

Indijska podjetja so zaradi stopnjevanja konfliktov na Bližnjem vzhodu povečala nakup ruske nafte. Indija je pred kratkim naročila 60 milijonov sodčkov ruske nafte.

Mimogrede, ZDA so Indijo večkrat kritizirale zaradi nakupa ruske nafte in celo zagrozile New Delhiju s sankcijami in carinami, vendar so svoje stališče spremenile, ko je blokada Hormuza preprečila druge dobave.

Tudi Filipini, tradicionalni zaveznik ZDA, so prejeli prvo pošiljko ruske surove nafte v zadnjih nekaj letih, so poročali lokalni mediji. Iz pristanišča Kozmino, izvoznega terminala naftovodnega sistema Vzhodna Sibirija-Tihi ocean, je bilo odpremljenih približno 100.000 ton nafte. Gorivo je namenjeno rafineriji v provinci Bataan.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek