Mlečnopredelovalni sektor z zavezami odgovornosti za doseganje ciljev prehranske politike

Sedem podjetij iz mlečnopredelovalnega sektorja je danes podpisalo listino sektorskih zavez odgovornosti, s katerimi želijo opozoriti na svojo proaktivnost in pripravljenost na konstruktiven dialog z ostalimi deležniki za doseganje ciljev nacionalne prehranske politike. Doprinos sektorja k temu bo implementacija zavez.

Podjetja Ekolat, Ljubljanske mlekarne, Loška mlekarna, Mlekarna Celeia, Mlekarna Krepko, Kele & Kele, Mlekarna Planika in Pomurske mlekarne so se zavezala k izboljšanju sestave nekaterih kategorij mlečnih izdelkov, predvsem tistih, ki vsebujejo dodan sladkor, so sporočili z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Doseči želijo zmanjšanje vsebnosti dodanega sladkorja v izbranih kategorijah mlečnih izdelkov, in sicer za deset odstotkov do konca leta 2020. Poleg tega bodo v skladu z zavezami odgovornosti potrošnikom ponujali in oglaševali izdelke različnih prehranskih profilov, predvsem tiste z znižano vsebnostjo dodanega sladkorja.

Direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjana Zagorc je ob podpisu listine dejala, da lahko po letu razprav javnosti predstavijo zaveze enega pomembnejših sektorjev v Sloveniji na področju prehrane in zdravja. "Z njimi želimo opozoriti, da bodo tudi mlekarska podjetja sodelovala in prispevala k uresničevanju ciljev strategije Slovenije na področju prehranske politike," je dodala.

Na dogodku so bili prisotni tudi državni sekretarji Tanja Strniša z ministrstva za kmetijstvo, Ana Medved z ministrstva za zdravje ter Tomaž Boh z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Preoblikovanje živilskih izdelkov po pojasnilih GZS ne poteka le na nacionalni ravni, ampak tudi na ravni drugih držav EU in na ravni celotne evropske skupnosti. Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je leta 2015 predstavila program Zaveza odgovornosti, s katerim so podjetja iz sektorja proizvodnje brezalkoholnih pijač sprejela samoregulativne ukrepe in cilje kot prispevek k uresničevanju strategije prehranske politike v Sloveniji.

V okviru programa Preživi, ki ga vodi zbornica, bo projekt prerasel na celotno živilskopredelovalno industrijo. Triletni program sofinancira ministrstvo za zdravje in je del dejavnosti za več gibanja in bolj zdravo prehrano.

Živilska industrija se je po besedah generalne direktorice GZS Sonje Šmuc odločila za samoregulativo in omejitve, s čimer postavlja nove smernice, kaj bo počela dobrega za družbo. "Zaveze mlečnopredelovalnega sektorja so prispevek k zdravju in k temu, da lahko potrošnik dejansko preuči okus," je še dodala.

Začetek zavez odgovornosti mlečnopredelovalne industrije bo po besedah Strniše bistveno pripomogel k temu, da bo vnos sladkorja in s tem tudi kalorij v prehrani, zlasti mladostnikov, manjši. V Sloveniji se namreč soočamo s pomembnim problemom debelosti - po podatkih Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) je več kot 30 odstotkov fantov do 19 let predebelih in nekaj manj deklet. A tudi naloga pristojnih ministrstev je, da naredijo več za osveščanje vseh o tveganjih, povezanih s prekomernim uživanjem sladkorja, je še opozorila.

Medvedova je ocenila, da je to ena izmed poti, ki nudi nove priložnosti za izboljšave in omogoča krepitev nacionalne industrije. A v tem nismo sami, je dejala in dodala, da se tudi Evropska komisija zaveda posledic preobilja sladkorja v prehrani. "Zato v okviru brezplačnega razdeljevanja mlečnih izdelkov v šolah v okviru t.i. šolske sheme dopušča razdeljevati zgolj mlečne izdelke brez dodatnega sladkorja," je dodala.

"Dobre rezultate je pričakovati samo v primeru, da vsak izmed resorjev, industrijskih partnerjev in GZS, pripomore k temu, da je rezultat takšen, kot si ga želimo," pa je izpostavil Boh.