petek, 29. november 2024 leto 29 / št. 334
Macron opozarja, da je na obzorju »prehranska kriza« in da bodo nekatere države »zelo destabilizirane«
Nestabilnost, ki jo povzroča konflikt v Ukrajini, bi lahko države v Afriki in na Bližnjem vzhodu pahnila v globoko prehransko krizo v naslednjih 12 do 18 mesecih, je v četrtek opozoril francoski predsednik Emmanuel Macron, ko je govoril o zaskrbljenosti glede držav, ki so odvisne od trgovine z Rusijo.
»Zaradi vojne v Ukrajini se bomo v naslednjih 12-18 mesecih soočili z globoko prehransko krizo, zlasti v državah, ki so zelo odvisne od Rusije,« je povedal na medijski konferenci v Parizu, ko je predstavil svoj volilni program.
»Evropa mora biti pripravljena na to, na izziv tako zanjo kot za njene partnerje,« je dejal.
Macron fears Ukraine conflict will spark food crisis within monthshttps://t.co/ecn7aLYWMi#Macron #Ukraine #France #news #economy
— Diana Makarova (@DianaMa40520531) March 17, 2022
Da bi pomiril francoske državljane in zaveznike Francije, je Macron zatrdil, da je glavni cilj njegove vlade zagotoviti Francozom prehransko neodvisnost, kar si bo prizadeval doseči v naslednjem petletnem mandatu, če bo aprila ponovno izvoljen.
Macronova izjava prihaja nekaj dni po tem, ko je izrazil zaskrbljenost, da bodo nekatere države »zelo globoko destabilizirane« zaradi posledic nenehnega konflikta v Ukrajini, pri čemer je opozoril, da morajo države ponovno oceniti »proizvodne strategije za obrambo naše prehranske suverenosti.«
Francoski predsednik je že prej opozoril, da morajo države pripraviti strategije za »obrambo prehranske suverenosti.«
Afriška razvojna banka (AFDB) je v torek predstavila 1 milijardo dolarjev vreden načrt za povečanje proizvodnje pšenice, da bi preprečila morebitno pomanjkanje hrane, ki ga je povzročil ruski napad na Ukrajino.
Macron fears Ukraine conflict will spark food crisis within months... pic.twitter.com/K7gnTHiCU9
— joe vick (@jvick60) March 17, 2022
Po podatkih AFDB uvoz pšenice predstavlja približno 90 odstotkov trgovine držav Afrike z Rusijo v vrednosti 4 milijarde dolarjev, kar zahteva, da bi »resnično drastično povečali proizvodnjo hrane« na afriški celini.