Kako s skromnejšimi evropskimi sredstvi financirati več v novem letu?

Sredi programskega obdobja 2014-2020 se Slovenija tako kot preostale članice že ozira proti novemu sedemletnemu obdobju. To bo zahtevno, saj se od EU pričakuje vidnejša vloga na novih področjih, kot so migracije, varnost in obramba. Ob tem pa se bo proračun EU z odhodom Velike Britanije še dodatno zmanjšal.

Z razvitostjo Slovenije se obseg evropskih sredstev zmanjšuje

Prispevki držav članic v proračun EU so določeni glede na zmožnosti posamezne države. Močnejše je gospodarstvo države, več plača - in obratno. Slovenija je za zdaj še med državami članicami, ki prejemajo več sredstev iz proračuna EU, kot pa jih vanj prispevajo. A z vse večjo razvitostjo države se ta znesek zmanjšuje. V prvem polnem sedemletnem obdobju po pridružitvi povezavi 2007-2013 je imela naša država na voljo 4,1 milijarde evrov, v trenutnem 2014-2020 pa 3,2 milijarde evrov. Koliko bo imela na voljo v naslednjem programskem obdobju 2021-2028, je neznanka tako za našo državo kot za vse preostale članice.

Uraden začetek pogajanj spomladi 2018

Evropska komisija je objavo svežnja predlogov za prihodnji večletni finančni okvir napovedala za maj 2018, ko naj bi se tudi uradno začela pogajanja. A ta so se v resnici že začela z objavo bele knjige o prihodnosti EU in objavami ter razpravami o vseh dokumentih o prihodnosti EU.

Razprave o prihodnjem proračunu EU se vrstijo okoli posebnega izziva: kako financirati več z manj sredstvi. Od EU se namreč pričakuje, da bo prevzemala vidnejšo vlogo na novih področjih politike, kot so migracije, notranja in zunanja varnost ali obramba. Evropa bi morala tudi ohraniti svojo vodilno vlogo na svetovnem prizorišču kot pomembna donatorka humanitarne in razvojne pomoči ter vodilna v boju proti podnebnim spremembam. In vse to je treba doseči s proračunom EU, ki se bo po odhodu Združenega kraljestva še dodatno zmanjšal.

Denarja bo manj za vse

Evropski komisar za proračun Günther Oettinger je pred kratkim ocenil, da bo zaradi izstopa Velike Britanije iz EU, ki je neto vplačnica v trenutno 155 milijard evrov težak evropski proračun, prišlo do izpada prihodkov v višini med deset in 11 milijard evrov letno. Ta izpad bo treba nadomestiti z višjimi prispevki preostalih članic ali pa s skrčenjem porabe. Pri tem se kot eden od predlogov omenja zmanjšanje izdatkov za skupno kmetijsko ob hkratnem povečanju deleža sofinanciranja držav članic.

Nihče ne dvomi, da pogajanja ne bodo burna. A komisar v zameno obljublja jasne prioritete: vsak porabljen evro iz evropskega proračuna mora zagotoviti dodano vrednost in pozitivno vplivati na vsakdanje življenje državljanov. Pri tem kot prednostna izpostavlja področja varnosti, raziskav, varstva okolja in razvojne pomoči.

Izstop Velike Britanije je sicer predviden za konec maja 2019, a vlada v Londonu si tudi potem želi še predvidoma dveletno prehodno obdobje, v katerem bodo njeni odnosi do EU podobni današnjim. S tem naj bi se gospodarstvu in javni upravi dalo več časa za prilagoditev novim razmeram, kar pa brez dodatnih vplačil iz Londona v EU zagotovo ne bo mogoče.

Slovenija želi biti na pogajanja pripravljena

Čeprav se bodo pogajanja o naslednjem večletnem finančnem okviru začela prihodnje leto, pa želi biti slovenska vlada zaradi njihove kompleksnosti pripravljena že letos. Posvetovanja o prihodnosti EU in prihodnjem večletnem finančnem okviru so tako že stekla tudi pri nas, vlada pa je junija ustanovila tudi delovno skupino za večletni finančni okvir po letu 2020. Vodi jo državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Igor Mally.

Čeprav se bo proračun EU po brexitu zmanjšal, pa to po Mallyjevih besedah ne sme zmanjšati naše ambicioznosti. "Unija se sooča s številnimi novimi izzivi, ki jim bo enostavno treba nameniti več pozornosti in tudi več sredstev," je dejal junija v DZ, ko so poslanci razpravljali o prihodnosti Evrope.

Do oplemenitenja sredstev z novi finančnimi instrumenti

Največ projektov, ki smo jih z evropskimi sredstvi izvajali v prejšnjem finančnem obdobju, se je nanašalo na infrastrukturo, v sedanjem je večina denarja namenjena za t.i. mehke vsebine. Za marsikateri projekt bo tako treba iskati druge vire in unija je že pred leti spoznala, da je potreben premik k povratnim sredstvom.

Da bi spodbudili zasebne vlagatelje in premostili naložbeno vrzel, ki je nastala v Evropi med gospodarsko krizo, je Evropska komisija leta 2015 sklenila oblikovati Evropski sklad za strateške naložbe. Cilj sklada, v katerem so predvidena sredstva za večje naložbe in se ga je prijelo ime Junckerjev sklad, je do leta 2020 z 21 milijardami evrov jamstev mobilizirati 315 milijard evrov vlaganj. Jamstva upravlja Evropska investicijska banka.

Podoben naložbeni sklad za rast slovenskih podjetij je SID banka novembra oblikovala z Evropskim investicijskim skladom. Cilj 100 milijonov evrov vrednega programa je lastniško podpreti slovenska inovativna in hitro rastoča mala in srednje velika podjetja. SID banka pa bo upravljala tudi t.i. sklad skladov, v katerega se bo stekal del evropskih kohezijskih sredstev, ki se bodo v sodelovanju s finančnimi posredniki dodatno oplemenitila. Prva nakazila vanj so bila izvedena ta mesec.