Jeffrey Sachs: »Pri bitcoin rudarjenju gre za neverjetno izgubo resursov, politiki pa bi se morali odpovedati twitter računom«

Alma Mater Europaea ECM je med 12. in 19. marcem organizirala veliko mednarodno znanstveno konferenco z naslovom »Za človeka gre: Transformacija v znanosti, izobraževanju in umetnosti«.

Konferenca, ki je potekala v digitalni obliki, je bila namenjena predvsem iskanju izzivov digitalizacije na področju izobraževanja in digitalnega sveta prihodnosti.

Na njej je sodelovalo več kot 500 udeležencev iz 30 držav, med njimi tudi evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, mladino in šport Mariya Gabriel in svetovno znani ekonomist Jeffrey Sachs.

Jeffrey Sachs' latest comments comparing Bitcoin to "counterfeiting" shows just how early we still are and how few understand how disruptive this technology will be.https://t.co/G1Wu1SL5xI

— Tom Albright (@tomalbright) March 19, 2021

Kakšni so torej glavni poudarki tega z razpravami polnega tedna?

Osrednji dogodek prvega dne konference je bila vsekakor okrogla miza, posvečena 30. obletnici samostojnosti Republike Slovenije, z naslovom »30 let monetarne suverenosti Slovenije«.

Tu je največ pozornosti vzbudilo predavanje profesorja Jeffreyja Sachsa iz Columbia University, ki je bil eden ključnih posameznikov pri nastajanju slovenskega tolarja.

Na okrogli mizi ob 30. obletnici monetarne suverenosti Slovenije so sodelovali dr. France Arhar, dr. Boris Pleskovič in dr. Laurence Hewick, finančni minister mag. Andrej Šircelj, predsednik Alma Mater Europaea ECM prof. dr. Ludvik Toplak, predsednik prve slovenske vlade Alojz Peterle, predsednik Slovenskega svetovnega kongresa in prof. dr. Mejra Festić iz Univerze v Mariboru.

Sachs je uvodoma spomnil na čase, ko je pomagal pri uvajanju prve slovenske valute tolarja in ta čas označil za izkušnjo, ki se je še danes rad spominja.

Slovensko razglasitev neodvisnosti je opisal kot uspešno operacijo v dramatičnih razmerah, s katero se je Slovenija uspela izogniti vojni v regiji.

Sachs je pohvalil Slovenijo za njen razvoj v 30 letih samostojnosti in kot dokaz za to navedel: »Pravkar sem pogledal številke, slovenski BDP na prebivalca je leta 1992 znašal 50 odstotkov BDP Nemčije, zdaj slovenski bruto družbeni proizvod na prebivalca znaša 73 odstotkov nemškega.«

Jeffrey David Sachs velja tudi za enega najbolj pronicljivih in podkovanih na področjih trajnostnega in ekonomskega razvoja ter boja proti revščini, v Mariboru pa je spregovoril o vlogi družbnih omrežij v obdobju pandemije in po njej, o digitalnih valutah in bitcoinu.

Sachs je v svojem nastopu govoril o spopadanju sveta s pandemijo novega koronavirusa SARS-CoV-2. Poudaril je, da še vedno ni jasno, zakaj je skoraj ves zahodni svet, brez izjeme, tako popolnoma odpovedal pri obvladovanju pandemij.

»Evropska unija se mora predvsem globoko in iskreno zamisliti, kaj je šlo narobe pri obvladovanju pandemije. Azijsko pacifiške države so se veliko učinkoviteje spopadle z njo. Kitajska, Tajvan, Hongkong, Koreja, Japonska, Avstralija, Nova Zelandija, Vietnam, Tajska, Kambodža, večina držav Azijsko pacifiške regije, severovzhodne Azije, Avstralije in Nove Zelandije, so imele veliko manjšo smrtnost kot preostali del sveta. Mi se primerjamo med seboj z našimi sosednjimi državami, ki so bile pri spopadanju s pandemijo prav tako neuspešne, namesto, da bi se primerjali z drugimi deli sveta. Priznati si moramo, nekaj je šlo zelo narobe v našem javnem zdravstvu in v odgovoru celotne družbe na pandemijo.«

Sachs je govoril tudi o vplivu, ki ga imajo družbena omrežja na dogajanja na borzi in v gospodarstvu. »Menim, da bi se morali svetovni politiki odpovedati uporabi twitter računov. Menim, da je Twitter popolna katastrofa. To je pokazal tudi primer Donalda Trumpa. Potrebujemo sofisticirane razprave in dialog, ki je daljši od 280 znakov. Ne moremo si privoščiti, da tako prazno komuniciranje nadomešča družbeni razmislek. Menim, da so družbena omrežja veliko bolj težava kot rešitev česarkoli v družbi.«

Na vprašanje o kriptovalutah je povedal, da ne verjame v kripovalute in bitcoine ter jih ne mara.

»Pri bitcoin rudarjenju gre za neverjetno izgubo resursov, za to so potrebne ogromne količine električne energije in posredno seveda tudi izpustov CO2 brez neke širše vrednosti za družbo. Vsaj jaz je ne vidim. Še bolj pomembno je naslednje: bitcoin lahko doseže trilijon dolarjev tržne kapitalizacije, kar se meni zdi podobno ponarejanju. Od kod ta vrednost? Prihaja od vseh nas, ki imamo dolarje, evre in druge valute, ker je nekdo, nekaj, kar nima nobene vrednosti, razglasil, da jo ima. In ker na finančnih trgih obstajajo mehanizmi, ki ustvarjajo mehurčke in dajejo vrednost v dolarjih in evrih v zameno za, bom rekel, navaden zrak. Tako ima zdaj bitcoin menjalno vrednost triljona dolarjev in tisti, ki ga ima, lahko kupi enake dobrine, kot jih lahko nekdo z evri in dolarji na bančnem računu.«

Digitalne valute, kot je morebitno uvajanje digitalnega evra ali digitalnega dolarja, je nekaj popolnoma drugega, poudarja Sachs, saj gre pri slednjem za učinkovit način izvajanja denarnih transakcij, ki se ne odpoveduje možnosti sledenja nezakonitim finančnim operacijam in odkrivanju davčnih goljufij.