Inflacija v evroobmočju nad cilji ECB: Konflikt na Bližnjem vzhodu povzroča rast cen energije!

Letna inflacija v evrskem območju naj bi se marca povečala na 2,5 odstotka, potem ko je februarja znašala 1,9 odstotka, s čimer bo presegla 2-odstotni cilj Evropske centralne banke, predvsem zaradi strmega porasta cen energije.

Letna inflacija v evrskem območju naj bi se po predhodnih ocenah, ki jih je v torek objavil Eurostat, v marcu z 1,9-odstotne ravni v februarju povečala na 2,5 odstotka in s tem presegla 2-odstotni cilj Evropske centralne banke (ECB), kar je v glavnem posledica strmega porasta cen energije.

Večja gospodarstva evrskega območja so zabeležile opazno povečanje: Nemčija se je povzpela z 2,0 % na 2,8 %, Francija z 1,1 % na 1,9 % in Španija z 2,5 % na 3,3 %. Po podatkih statističnega urada je to povečanje povzročila rast cen energije, ki so poskočile z -3,1 % na 4,9 %.

Nenehne napetosti na Bližnjem vzhodu, ki se zdaj vlečejo že peti teden in ki jim ni videti konca so zaustavile padanje cen energije in jih po vsej Evropi znatno povišale.

Cene energije v Nemčiji so se v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišale za 7,2 odstotka, kar je prvo povečanje od decembra 2023, so v ponedeljek pokazali podatki Zveznega statističnega urada (Destatis).

Francoski nacionalni inštitut za statistiko in gospodarske študije je v torek sporočil, da naj bi se cene energije v državi marca v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišale za 7,3 odstotka, s čimer se bo obrnil 2,9-odstotni padec iz februarja.

Tudi na Portugalskem so se cene energije marca zvišale za 5,8 odstotka, potem ko so februarja padle za 2,2 odstotka, zaradi česar se je veliko portugalskih voznikov odpravilo v Španijo po cenejše gorivo.

Medtem se je inflacija storitev v evrskem območju rahlo znižala s 3,4 % na 3,2 %, cene hrane, alkohola in tobaka pa so se znižale s 2,5 % na 2,4 %, medtem ko je jedrna inflacija, brez energije, hrane, alkohola in tobaka, marca padla na 2,3 % s 2,4 % v februarju.

Čeprav druge glavne kategorije inflacije še niso pokazale izrazitega vpliva, je glavni ekonomist banke ING Bert Colijn opozoril, da nedavnega skoka cen energije ni mogoče obravnavati ločeno.

Opozoril je, da trenutne napetosti na Bližnjem vzhodu, ki so izbruhnile po tem, ko sta 28. februarja ZDA in Izrael izvedli skupne napade na Iran, predstavljajo tveganje za rast cen ne le energije, temveč tudi hrane in blaga, in sicer zaradi pomanjkanja gnojil in motenj v dobavnih verigah.

Dejal je, da je tveganje, da bosta tako splošna kot jedrna inflacija izpostavljeni večjemu pritisku navzgor, toliko večje, kolikor dlje bodo te motnje trajale.

V resnici se je cena svetovne referenčne surove nafte Brent v ponedeljek ustalila na 112,78 dolarja za sodček in je na dobri poti, da v marcu doseže rekordni mesečni porast v višini več kot 50 odstotkov.

Nemška centralna banka, Deutsche Bundesbank, je prejšnji teden napovedala, da se bo inflacija v Nemčiji v prihodnjih mesecih še dodatno povečala in bi v bližnji prihodnosti lahko dosegla okoli 3 odstotke.

Dodala je, da bi lahko dolgotrajen konflikt povzročil, da bo inflacija ostala visoka dlje časa.

Bolgarska nacionalna banka je prav tako opozorila, da naj bi inflacija v Bolgariji leta 2026 narasla na 3,7 odstotka, pri čemer so geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu opredeljene kot ključni zunanji dejavnik tveganja.

Nizozemski statistični urad (CBS) napoveduje, da se bodo inflacijski pritiski v prihodnjih mesecih še naprej odražali v cenah širokega spektra izdelkov, vključno s poletnimi leti in nekaterimi živili. Po podatkih CBS-a so nizozemski potrošniki začeli plačevati več za izdelke, ker podjetja prenesejo višje cene surovin, embalaže in visoke plače na potrošnike.

»Vojna na Bližnjem vzhodu je znatno povečala negotovost glede prihodnjih razmer, kar prinaša tveganja za povečanje inflacije in tveganja za upočasnitev gospodarske rasti,« je že prej izjavila Evropska centralna banka.

Inflacija v evrskem območju naj bi leta 2026 znašala povprečno 2,6 odstotka, medtem ko naj bi gospodarska rast letos znašala 0,9 odstotka.