GZS: Gospodarske napovedi močan pospešek tudi za izvozno usmerjeno koroško gospodarstvo

Aktualne spodbudne gospodarske napovedi za Slovenijo pomenijo močan pospešek tudi za izvozno usmerjeno koroško gospodarstvo, napovedujejo analitiki GZS. V analizi regijskega gospodarstva v zadnjih letih med drugim ugotavljajo velik pomen predelovalnih dejavnosti, povečanje števila družb in znižanje števila zaposlenih, rast investicij.

Na Koroškem je bilo konec leta 2016 skupno 1232 gospodarskih družb, kar je za 30 odstotkov več kot devet let prej, kljub temu pa je bilo v teh družbah za petino manj zaposlenih kot pred devetimi leti, merjeno po delovnih urah, kaže analiza, objavljena v zborniku ob 50-letnici delovanja koroške območne gospodarske zbornice. Pripravil jo je vodja Analitike Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc.

Analiza po velikosti družb kaže, da so velike družbe v letu 2016 ustvarile 37 odstotkov celotne prodaje, srednje 26 odstotkov, mikro in majhne pa 37 odstotkov. Še v letu 2007 so srednje in velike ustvarile 70 odstotkov celotne prodaje, mikro in majhne pa 30 odstotkov.

Koroška je vseskozi zelo izvozno usmerjena. Po deležu v prodaji je izvoz v letih 2007 in 2008 dosegal okoli polovico, močneje pa se je izvoz povečal v zadnjih treh letih, ko je v povprečju predstavljal 55 odstotkov prodaje.

Z večjo velikostjo družbe delež izvoza v prodaji narašča, kar je trend, ki je prisoten na ravni celotne Slovenije. Manjše družbe so v večji meri vezane na domači trg ali pa opravljajo delo za velike družbe, ki so končni izvozniki.

Izvozna usmerjenost je bila pri velikih koroških družbah v letu 2016 73 odstotkov, pri srednjih 67 odstotkov, pri majhnih 40 odstotkov in pri mikro družbah 28 odstotkov. Skoraj 90 odstotkov vsega izvoza ustvarijo predelovalne dejavnosti.

Koncentracija izvoza je po posameznih družbah zelo visoka. Prve tri ustvarijo 43 odstotkov celotnega izvoza gospodarskih družb, to so družbe Tab Mežica, Sij Metal Ravne in Adient.

Struktura izvoza koroškega gospodarstva se je v zadnjem desetletju zelo spremenila. Še v letu 2007 so bili najpomembnejši izvozni proizvod sedeži, ki so predstavljali 32 odstotkov celotnega blagovnega izvoza, na drugem mestu so bili akumulatorji, na tretjem palice iz jekel. V 2016 je bil delež akumulatorjev v izvozu 23-odstoten, sedežev 12-odstoten, izvoz palic pa je bil na podobni ravni, 7,7-odstoten. V letu 2016 je bila četrtina izvoza regije realizirana v Nemčiji.

V letu 2016 so vse koroške gospodarske družbe ustvarile 1,7 milijarde evrov prodaje, kar je bilo realno za 12 odstotkov manj glede na daljše obdobje. Neto čistega dobička je bilo v letu 2016 za 89 milijonov evrov, kar je za dobro tretjino več kot v daljšem obdobju.

Kot navaja analitik GZS Ivanc, pomenijo spodbudne gospodarske napovedi za Slovenijo za 2018 in pričakovana visoka rast ob koncu tega leta "močan pospešek tudi za izvozno usmerjeno koroško gospodarstvo". Kljub temu pa po njegovih navedbah ostaja vprašanje, kako dolgo bodo cene ključnih surovin, ki jih koroško gospodarstvo potrebuje v proizvodnji, ostale tako nizke, saj je bruto marža na zgodovinsko rekordni ravni.

Verjetneje je, da bo višjo nominalno rast prodaje spremljalo nižanje marže, vendar se bo dodana vrednost še vedno krepila, a nekoliko počasneje od prodaje. Zaradi rasti domačega povpraševanja se bo krepilo tudi malo gospodarstvo, gradbeni sektor pa z nizke osnove čakata vsaj še dve leti nadpovprečne rasti. Prav tako ne gre pozabiti volitev v letu 2018, ki dvignejo investicije v lokalno infrastrukturo, še izpostavlja Ivanc.