"Gospodarski oskarji" v roke šestim gospodarstvenikom

V Cankarjevem domu v Ljubljani so danes slovesno podelili nagrade Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki jih v zbornici imenujejo tudi gospodarski oskarji. Letos jih je prejelo šest gospodarstvenikov iz petih slovenskih regij in štirih gospodarskih panog - dva iz velikih, trije iz srednjih in eden iz skupine malih in mikro podjetij.

Nagrado za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za leto 2016 so prejeli izvršni direktor družbe TEM Čatež Andrej Bajuk, generalni direktor Steklarne Hrastnik Andrej Božič, direktor družbe Magneti Ljubljana Albert Erman, generalni direktor družbe Kolektor Etra Tomaž Kmecl, direktorica družbe Atotech Slovenija Mariana Karla Rebernik ter direktor družbe Cleangrad Jernej Zupančič.

Nagrade, ki po besedah predsednika GZS Marjana Mačkoška sodijo med "najbolj zaželene in uveljavljene nagrade v Sloveniji", so podelili 49. Kot je na popoldanski novinarski konferenci v prostorih GZS spomnil generalni direktor zbornice Samo Hribar Milič, je v vseh teh letih nagrado prejelo že 353 gospodarstvenikov in gospodarstvenic.

Nagrado za leto 2016 so podelili na podlagi 69 merljivih kriterijev, letošnjo slovesno podelitev pa so oblikovali na temo umetnosti sodelovanja, ki je skrivnost uspešnosti. "To tudi druži letošnje nagrajence," je prepričan Hribar Milič.

V obrazložitvi nagrajencev so na GZS za Božiča med drugim spomnili, da je Steklarna Hrastnik pod njegovim vodstvom dosegla rast prihodkov, 64-odstotno rast dobička ter 20-odstotno dobičkonosnost kapitala. Družba ima 693 zaposlenih.

Sam je izpostavil pomen holističnega oziroma celostnega vodenja kot teme, o kateri premalo govorimo. "Takšno voditeljstvo temelji na pozitivnih vrednotah in osmišljanju tega, kar počnemo. Seveda mora biti vse tudi v ravnovesju z okoljem - tako socialnim kot naravo," je spomnil.

Drugo nagrajeno veliko podjetje, Kolektor Etra s 345 zaposlenimi, se lahko med drugim pohvali s 14-odstotno povprečno rastjo prihodkov na tujih trgih ter dodano vrednostjo na zaposlenega v višini 71.531 evrov. Kmecl pa je izpostavil skrb podjetja za kader: med drugim svojim zaposlenim nudijo neomejeno količino sadja na delovnem mestu, vsi zaposleni pa so tudi nadstandardno zavarovani - to pomeni neposreden dostop do zasebnih zdravstvenih storitev.

"Biti menedžer ne pomeni biti avtomatsko nagrajen za neko pozicijo, ampak je to delo in odgovornost," je zatrdil Kmecl in menil, da je treba dobiček deliti med vse, ki so ga ustvarjali.

Podjetje Magneti Ljubljana sodi med srednje velika podjetja s čistimi prihodki v višini 15,6 milijona evrov in 202 zaposlenima. Direktor te družbe Erman je izpostavil pomen vlaganja v kadre, pa tudi sodelovanja. "Uspešnost preživetja danes je v sodelovanju. Timsko delo je edina alternativa, ki jo vidim, da podjetju zagotavlja bodočnost," je prepričan.

Na svojo skrb za zaposlene so ponosni tudi v družbi Atotech Slovenija, iz katerega prihaja edina ženska nagrajenka za leto 2016. Družba je imela lani 31,4 milijona evrov čistih prihodkov, 65 zaposlenih in 61.342 evrov dodane vrednosti na zaposlenega.

Rebernikova je podčrtala pomen ljudi, ki ne vidijo težav, ampak izzive, s katerimi se uspešno spopadejo. "To pa je mogoče le, če v podjetju vlada timski duh, spoštovanje drug drugega in visoka stopnja zaupanja," je dejala. Atotech Slovenija svojim zaposlenim med drugim nudi interno trim stezo, vsak dan tudi organizirajo zajtrk. "Ni nam vseeno, kako naš zaposleni živi in kako preživlja čas ne le na delovnem mestu, ampak tudi v prostem času," je dejala.

Družba TEM Čatež s 127 zaposlenimi proizvaja inštalacijska stikala in vtičnice. Lani je ustvarila 11,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, povprečna rast prodaje v zadnjem obdobju je skoraj 10-odstotna, navajajo na GZS. "Smo lokalno zelo povezano podjetje, dihamo s krajem," je poudaril Bajuk. O njihovi "umetnosti sodelovanja" pa je poudaril, da se ta skriva v družinskih vrednotah, ki so jih prenesli v poslovno okolje: "Na teh temeljih gradimo našo prihodnost."

Med malimi in mikro družbami pa je komisijo prepričal Jernej Zupančič iz podjetja Cleandgrad iz Ljutomera. Družba je proizvajalec certificiranih čistih prostorov za farmacevtsko, kozmetično in prehrambeno industrijo ter bolnišnice. Ima 97 zaposlenih in je lani ustvarila slabih 10 milijonov evrov čistih prihodkov.

"Moj cilj je bil vedno proizvod narediti tako dober, da bo nanj ponosen ne le naš delavec in naš monter, ampak tudi kupec," je pojasnil Zupančič. Kot je še dodal, glavno dodano vrednost podjetja vidi v dejstvu, da njegovi monterji poskrbijo za vse detajle na samem gradbišču in sodelujejo s končnim kupcem, da projekt "pripeljemo do perfekcije".