Država v naslednjih dneh do proračuna za prihodnji dve leti

DZ bo na novembrski seji potrjeval proračunske dokumente za prihodnji dve leti. Vlada v njih kot ključni cilj izpostavlja nadaljnjo vzdržno finančno konsolidacijo s postopnim zniževanjem dolga. Le tako bomo lahko zagotovili gospodarsko rast, ki se v zadnjem času že krepi, kljub temu pa politika vlade ostaja razmeroma restriktivna.

Vlada s proračunom zasleduje cilj konsolidacije javnih financ. Presežek odhodkov nad prihodki, ki ga bo letos po ocenah za 751 milijonov evrov, naj bi se prihodnje leto znižal na 681 milijonov evrov in v letu 2018 na 306 milijonov evrov.

Tako predlog proračuna za leto 2017 kot za leto 2018 predvidevata rast prihodkov: v prihodnjem letu za 421 milijonov evrov na 8,846 milijarde evrov, v letu pozneje pa še za 421 milijonov evrov na 9,267 milijarde evrov.

Dodatne prihodke si vlada obeta tudi na račun zvišanja davka od dohodkov pravnih oseb s 1. januarjem 2017, vendar se bo z njimi deloma nadomestilo izpad, do katerega bo prišlo zaradi preoblikovanja lestvice za odmero dohodnine.

Precej zmernejša rast je predvidena na strani odhodkov, in sicer bodo prihodnje leto z 9,527 milijarde evrov od ocenjenih letošnjih višji za 351 milijonov evrov, leto pozneje pa se bodo zvišali za 46 milijonov evrov na 9,573 milijarde evrov.

Po letih krize, ko je bilo treba zmanjševati porabo na vseh področjih, smo prešli v obdobje, ko lahko za financiranje javnih potreb zagotovimo nekaj več sredstev, pravi finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. "Z ugodno gospodarsko klimo rastejo tudi pričakovanja do proračuna, a če želimo zagotoviti stabilnost javnih financ, moramo pričakovanja uskladiti z dejanskimi možnostmi," je opozorila oktobra ob predstaviti proračuna v DZ.

Proračunski primanjkljaj, ki ga je Slovenija lani v skladu z zahtevami Evropske komisije uspešno znižala pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), se bo tako zniževal. Leta 2017 naj bi se ustavil pri 1,6 odstotka BDP in leta 2018 pri 0,7 odstotka, kar je skladno s fiskalnim pravilom.

Politika plač v javnem sektorju ostaja pomembno sidro za vzdržnost javnih financ, pravi predsednik vlade Miro Cerar. Vlada je odločena spoštovati dane zaveze javnim uslužbencem, kljub temu pa pri gibanju plač in stroškov dela v prihodnjih letih ostaja razmeroma restriktivna. Enako velja za politiko socialnih transferjev in pokojnin.

V DZ je zato že poslala predlog zakona o ukrepih na področju stroškov dela v javnem sektorju, ki še vedno predvideva ohranitev nekaterih varčevalnih ukrepov. DZ bi ga moral sprejeti skupaj s proračunom na novembrski seji, vendar še ni usklajen s sindikati, zato je njegova usoda nejasna. Odbor DZ za notranjo politiko je pred dnevi njegovo obravnavo preložil, minister za javno upravo Boris Koprivnikar pa je obljubil nadaljevanje pogajanj.

Finančna ministrica to obžaluje. Ne pogajajo se namreč o tem, koliko se bo še dodatno skrčilo javnofinančne odhodke za plače javne uslužbencev, ampak koliko jim je mogoče plače povišati, da bo še javnofinančno vzdržno, je dejala v petek na seji odbora DZ za finance.

V opoziciji že opozarjajo, da zaradi tega zapleta ni mogoče sprejeti celotnega proračuna, saj bo v primeru propada pogajanj treba zagotoviti 215 milijonov evrov dodatnih sredstev. Vraničar Ermanova pa odgovarja, da bo v tem primeru vlada sprejela druge ukrepe, ki jih ima na voljo.

Kot prednostna področja v prihodnjih dveh letih proračunski dokumenti izpostavljajo vlaganja v infrastrukturo, vlaganja v znanost in zaposlovanje, krepitev kakovosti storitev za zdravje ter povečanje varnosti v najširšem smislu.

Na področju investicij, ki se zdijo vladi ključne za rast in razvoj, je največ sredstev načrtovanih za promet in prometno infrastrukturo, sledijo varovanje okolja, kmetijstvo, obnovljivi viri energije in energetska učinkovitost, zdravstveno varstvo ter izobraževanje, znanost in šport.

S predlogom proračuna je tesno povezan predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2017 in 2018, ki daje vladi pooblastila glede upravljanja s proračunom in zadolževanjem ter ureja namenske prihodke in odhodke.

Tudi tokrat so ena bolj spornih točk v njem sredstva za občine. Vlada jim za leto 2017 ponuja 530 evrov povprečnine na prebivalca, za leto 2018 pa 536 evrov, kar pa se občinam zdi premalo.

Upokojenci bodo prihodnje leto spet deležni redne uskladitve pokojnin, in sicer v višini 1,15 odstotka. Predviden je tudi letni dodatek za upokojence v enaki višini kot letos, se pa bo pri določitvi pravice do njega upoštevale tudi pokojnine, prejete iz tujine.