EK toži Slovenijo na Sodišče EU zaradi (ne)prenosa proračunskih pravil

Evropska komisija se je odločila, da proti Sloveniji začne postopek pred Sodiščem EU, ker ni sporočila ukrepov za prenos dela evropskih proračunskih pravil v svojo zakonodajo. Gre za direktivo v sklopu proračunskih pravil, znanih pod imenom šesterček, ki jih je unija sprejela leta 2011 sredi finančne krize.

Ta direktiva o zahtevah v povezavi s proračunskimi okviri članic določa, da bi morale članice prenesti določbe v nacionalne pravne sisteme do 31. decembra 2013 ter bi morale komisiji sporočiti besedilo teh nacionalnih zakonov.

Slovenija je doslej predložila le delno obvestilo o takšnih ukrepih. Zato se je komisija danes odločila, da proti državi začne postopek pred Sodiščem EU, so pojasnili v Bruslju.

Komisija je januarja 2014 Sloveniji poslala prvi uradni opomin v povezavi s tem vprašanjem, oktobra 2014 pa še drugi opomin oziroma obrazloženo mnenje ter pozvala, naj sporoči ukrepe za prenos. Vendar Slovenija še ni izpolnila zahtev komisije.

Na ministrstvu za finance so za STA navedli, da uradno o omenjeni odločitvi še niso bili obveščeni, zato je ne morejo komentirati. Bo pa po njihovih pojasnilih minilo še nekaj mesecev, preden bo tožba dejansko vložena. Ko bo državno pravobranilstvo ministrstvo obvestilo o vložitvi tožbe, bo začel teči dvomesečni rok za pripravo odgovora na tožbo.

Slovenija sicer pripravlja pravne podlage za prenos direktive v novem zakonu o javnih financah, ki je v pripravi, so še zapisali na ministrstvu.

Direktiva je eden izmed šestih zakonodajnih ukrepov, znanih kot šesterček, ki so bili sprejeti leta 2011 za krepitev ekonomskega upravljanja v EU. Njen cilj je zagotoviti, da članice izvajajo trdno proračunsko politiko in okrepijo svojo fiskalno politiko.

Od članic zahteva sklop ukrepov, kot so pravočasna objava zanesljivih in podrobnih javnofinančnih podatkov, uvedba nacionalnih numeričnih fiskalnih pravil, krepitev srednjeročnega proračunskega načrtovanja ter izboljšanje zanesljivosti in preglednosti makroekonomskih ter proračunskih napovedi.

Slovenija je danes iz Bruslja v sklopu rednega mesečnega svežnja postopkov proti članicam zaradi kršenja evropske zakonodaje dobila tudi drugi opomin na področju trajnostnega prometa, konkretno zaradi pomanjkljivega prenosa evropskih predpisov o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v nacionalno zakonodajo.

Nacionalni okvir politike je glavni instrument direktive za izgradnjo zadostne infrastrukture za alternativna goriva, vključno s polnilnimi mesti za električna vozila ter oskrbovalnimi mesti za zemeljski plin in vodik, ter za preprečevanje drobljenja notranjega trga, pojasnjujejo v Bruslju.

Pospešena vzpostavitev takšne infrastrukture je po navedbah komisije dejansko ključna za dosego čiste in konkurenčne mobilnosti za vse Evropejce, čemur je namenjen tudi sveženj Evropa v gibanju, sprejet maja letos.

Poleg Slovenije so drugi opomin na tem področju dobile še Grčija, Irska, Malta, Poljska, Romunija in Velika Britanija. Če se v dveh mesecih ne bodo ustrezno odzvale, lahko komisija zadevo predloži Sodišču EU.

Prav tako je Slovenija iz Bruslja dobila prvi opomin na področju zaščite živali. Komisija je njo in Češko pozvala, naj v nacionalno zakonodajo preneseta pravila EU o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene.

Postopek zaradi kršenja evropske zakonodaje se začne z uradnim opominom oziroma prvim opominom, na katerega mora država običajno odgovoriti v dveh mesecih. Če odgovor ni zadovoljiv, sledi drugi opomin oziroma obrazloženo mnenje, na katerega mora država običajno spet odgovoriti v dveh mesecih. Če niti drugi opomin ne zaleže, lahko komisija zadevo predloži Sodišču EU.

Komisija lahko proti članici ukrepa, ker zakonodaje ni ustrezno prenesla v svoj pravni okvir ali ker je ne izvaja. V prvem primeru lahko že prvi prvi napotitvi na sodišče zahteva denarno kazen. Pri kršitvah zaradi izvajanja zakonodaje zahteva denarno kazen običajno pri drugi napotitvi na sodišče. Če članica sodbe ne uresniči, namreč sledi drugi krog postopka.