Država s 700-milijonsko zadolžitvijo v evrih in novimi ukrepi za upravljanje dolarskega dolga

Država je v torek izvedla dodatno izdajo 10- in 24-letnih evrskih obveznic. Prvih je izdala še za 200 milijonov evrov, drugih pa za 500 milijonov evrov. Ob tem je odkupila za 333,6 milijona dolarjev obveznic, ki zapadejo v letih 2022 in 2023, ter za 523,4 milijona teh obveznic zamenjala s 528,8 milijona dolarjev obveznic z zapadlostjo 2024.

Državna zakladnica je mandat za organizacijo dodatne izdaje 10- in 24-letnih evrskih obveznic bankam Barclays, BNP Paribas, Deutsche Bank, Goldman Sachs International in JP Morgan podelila v torek in ob ugodnih razmerah na trgu državnega dolga še isti dan izvedla dodatno zadolžitev.

Kot so v sredo zvečer sporočili z ministrstva za finance, je skupno povpraševanje, vključno z naročili organizatorjev izdaje v višini 570 milijonov evrov, doseglo okvirno 2,7 milijarde evrov.

Cena za 10-letne obveznice s kuponsko obrestno mero 1,250 odstotka in zapadlostjo 22. marca 2027, ki jih je država prvič izdala januarja, je na koncu dosegla nekaj manj kot 102,2 odstotka nominalne vrednosti, tako da je donos do dospetja dodatno izdanih papirjev 1,006 odstotka. Z dodatno izdajo v višini 200 milijonov evrov se je skupna nominalna vrednost izdaje teh obveznic povečala na tri milijarde evrov.

Cena za 24-letne obveznice s kuponsko obrestno mero 1,750 odstotka in zapadlostjo 3. novembra 2040, ki jih je izdala lani jeseni, se je medtem ustavila pri nekaj manj kot 94,5 odstotka nominalne vrednosti, tako da je donos dodatno izdanih papirjev pri 2,053 odstotka. Z dodatno izdajo v višini 500 milijonov evrov se je skupna nominalna vrednost izdaje teh obveznic prav tako povečala na tri milijarde evrov.

Država je izdaji omenjenih dveh obveznic povečala že marca in maja letos, skupaj pa se je letošnji obseg dolgoročne zadolžitve letos povečal že na 5,3 milijarde evrov.

Pomemben del sredstev je država namenila za dodatni odkup dolarskih obveznic z višjo zahtevano donosnostjo, ki jih je Slovenija izdala v časih omejenega dostopa do evrskega trga, tokrat pa je vlagateljem ponudila tudi možnost zamenjave teh obveznic.

Državna zakladnica je minuli teden namreč objavila obvestilo o zbiranju ponudb za odkup dolarskih obveznic z nominalno vrednostjo 823,2 milijona dolarjev, kuponsko obrestno mero 5,5 odstotka in zapadlostjo leta 2022 ter obveznic z nominalno vrednostjo 779,3 milijona dolarjev, kuponsko obrestno mero 5,85 odstotka in zapadlostjo leta 2023, ter za njihovo zamenjavo za obveznice s skupno nominalno vrednostjo 839,6 milijona dolarjev, kuponsko obrestno mero 5,25 odstotka in zapadlostjo leta 2024.

Rezultate omenjene operacije je ministrstvo za finance prav tako objavilo v sredo zvečer. Država je tako sprejela ponudbe za odkup obveznic z zapadlostjo v 2022 in 2023 v skupni vrednosti 333,6 milijona dolarjev. Prvih za 160 milijonov dolarjev, drugih za 173,6 milijona dolarjev.

V okviru ponudb za zamenjavo teh dveh izdaj obveznic je medtem sprejela ponudbe v skupnem nominalnem znesku zamenjave 523,4 milijona dolarjev. Za ta namen je izdala za 528,8 milijona dolarjev obveznic z zapadlostjo leta 2024 in donosnostjo do dospetja 2,63 odstotka.

Z izvedbo delnega odkupa in zamenjave navedenih obveznic se bo nominalni znesek obveznic, denominiranih v dolarjih, po pojasnilih ministrstva za finance znižal z 823,2 milijona dolarjev na 452,1 milijona dolarjev za obveznice z zapadlostjo 2022, in s 779,3 milijona dolarjev na 293,4 milijona dolarjev za obveznice z zapadlostjo v 2023, medtem ko se bo nominalni znesek obveznic z zapadlostjo v 2024 povišal z 839,6 milijona dolarjev na nekaj manj kot 1,37 milijarde dolarjev.

Ta transakcija za Slovenijo po navedbah ministrstva za finance predstavlja šesti uspešen odkup dolarskih obveznic, financiran z izdajo evrskih obveznic, in pomeni podaljšanje povprečnega časa vezave dolga ter povečanje likvidnosti nezapadlih obveznic, ki imajo ugodnejši donos do dospetja.

Dodatno so na ministrstvu pojasnili, da je tokratno transakcijo treba razumeti kot transakcijo upravljanja z dolgom. Z zamenjavo dolarskih obveznic je želela združiti tri nelikvidne obveznice v eno likvidno, kar naj bi bilo ugodno tako za investitorje kot tudi za državo.

Ob tem na ministrstvu zagotavljajo, da kljub dodatni zadolžitvi država ostaja zavezana zniževanju dolga v deležu od BDP na raven pod 77 odstotkov BDP konec letošnjega leta.