REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Glavni urednik Dejan Steinbuch.

Država bi se morala hitro izjasniti glede blockchain tehnologije

Država bi se morala hitro izjasniti glede blockchain tehnologije

Slovenska vlada bi se morala izjasniti glede regulatornega okvirja na področju tehnologije veriženja blokov (blockchain), je opozoril direktor Hive Projecta Jure Soklič. Če bi država hitro zavzela jasno stališče, bi bila to unikatna priložnost, da bi se k nam začelo stekati veliko denarja, je prepričan.

"V Sloveniji se je zgodil kriptofenomen. Zbranega je bilo kup denarja, regulativa na tem področju pa absolutno ni jasna," je na sredinem dogodku Slovensko-nemške gospodarske zbornice glede blockchain tehnologije dejal soustanovitelj in prvi mož startupa Hive Project Soklič.

Od države v "kriptoskupnosti" ne pričakujejo nič drugega kot točno interpretacijo regulatornega okvirja. "Če bi država zavzela stališče in s tem prehitela Belorusijo, Gibraltar in druge države, bi bila to unikatna priložnost za Slovenijo, da bi denar k nam pritekal, ne odtekal," je prepričan.

Velika priložnost na tem področju se kaže tudi za kadre. "Tujci prihajajo delat za nas in to so zelo dobro plačana delovna mesta, trenutno jih je v Ljubljani 300," je dejal Soklič. Po njegovih besedah gre v tem primeru za plače, ki so visoko nad slovenskim povprečjem.

Slovenija in EU na področju blockchaina tekmujeta s celim svetom, se je strinjal Gregor Štorman iz Hive Projecta. Posvaril je pred populizmom, neutemeljenim strašenjem s Ponzijevimi shemami ter neupravičeno visokim stopnjam davkov z obljubami o polnjenju državnega proračuna. "Če bomo pretirano obdavčili vse počez, bodo vsi pobegnili," je opozoril. "Bolje je, da poberemo nekaj kot nič."

Ob tem je pozval k povezovanju države z ljudmi, ki "smo to že dali čez". "Ne gre le za priložnost, ampak tudi za odgovornost. To bo vplivalo na življenje mladih ljudi in družin, ki bodo sicer šli v tujino. Te odgovornosti se mora zavedati vsak, ki zjutraj v nekem uradu sede za mizo in prižge računalnik," je ponazoril Štorman.

Hive Project se sicer osredotoča na proces faktoringa. Ko podjetje izstavi fakturo in čaka na denar 30, 120 ali več dni, želijo stopiti v igro in ponuditi vsaj del denarja takoj. "Doslej je bilo to praktično možno le za velika podjetja, saj so to izvajali samo z velikimi podjetji in za velike fakture. Mi lahko celoten proces avtomatiziramo, poenostavimo in naredimo bolj varnega. Zato lahko vzpostavimo posel tudi z manjšimi podjetji in nižjimi fakturami," je pojasnil Soklič.

S procesom ICO (prva izdaja kovancev) so v Hive Projectu lani zbrali devet milijonov evrov. Trenutno imajo aktivno demo verzijo svoje platforme, v roku treh mesecev pa bodo začeli dejansko financirati mala in srednja podjetja - najprej slovenska, kasneje pa še tista onkraj meja domače države.

"Ideja je, da na koncu Janez iz Slovenije, ki ima na banki 1000 evrov in za to ne dobi obresti, posodi denar nekemu Nemcu, ki potrebuje denar za nadaljevanje posla, namesto da čaka na denar," je pojasnil Soklič.

Interesa malih in srednjih podjetij je dovolj, je prepričan. "Mala podjetja so praviloma bistveno bolj prodorna. Vedno je pet do 10 odstotkov takih, ki si zvečer vzamejo čas in iščejo nove priložnosti," je dejal. Ta prodorna podjetja, ki jih je tudi v Sloveniji veliko, bodo prva sprejela novo tehnologijo, ostala pa bodo sledila kasneje, verjame sogovornik.