REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Dr. Poguba: »Primer SVB morda vendarle ni edinstven. Obstaja tveganje za širši bančni sistem ZDA in Evropske unije!«

Dr. Poguba: »Primer SVB morda vendarle ni edinstven. Obstaja tveganje za širši bančni sistem ZDA in Evropske unije!«Dr. Nouriel Roubini svari, da pričakuje, da bodo razmere v Evropi še veliko hujše. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Dr. Nouriel Roubini, zaslužni profesor na newyorški univerzi Stern School of Business, človek, ki je leta 2008 napovedal finančno krizo in si s pesimističnimi napovedmi prislužil vzdevek Dr. Doom (»doktor Poguba«, sicer sam pravi, da bi najraje videl, da bi mu rekli doktor Realist) je opozoril, da bo usoden neuspeh v poslovanju z obveznicami, ki leži v središču nenadnega zloma ameriške Silicon Valley Bank, lahko privedel do veliko večjih pretresov v ameriškem in evropskem bančnem sistemu.

Ogroženi so tudi pokojninski skladi, hedge skladi in drugi veliki vlagatelji, opozarja dr. Roubini.

Na trgih z obveznicami še vedno vlada nemir, odkar je sunkovit propad Silicon Valley Bank (SVB) postal največja bančna katastrofa po letu 2008, kar je privedlo do padca vrednosti bančnih obveznic na obeh straneh Atlantika, pa tudi do dramatičnega padca tečaja delnic mednarodnega bančnega velikana Credit Suisse.

Spomnimo, Credit Suise je bil naposled prisiljen izposoditi več milijard švicarskih frankov pri centralni banki Švice.

Bistvo težave, ki je povzročila propad SVB, je bilo v tem, da je ta kalifornijska banka zgradila prevelik portfelj obveznic v času, ko so bile obrestne mere nizke, katerih vrednost pa je upadla, odkar je Ameriška centralna banka (Federal Reserve System) začela agresivno zviševati obrestne mere, da bi zajezila naraščojočo inflacijo.

Nato je ogromno število obveznic, katerih vrednost je padla in ki jih je SVB kopičila, postale »nerealizirane izgube«.

Kot je Rubini povedal za Politico, so bile »nerealizirane izgube« realizirane, ko so bili tehnološki startupi, ki so predstavljali velik odstotek strank banke SVB, prisiljeni množično umakniti depozite iz omenjene banke.

SVB je bila zaradi pomanjkanja likvidnosti nato prisiljena prodati obveznice, medtem ko je bila njihova vrednost nizka, da bi poplačala varčevalce.

Toda tisto, v čemer se ocena »Dr. Pogube« razlikuje od pogledov nekaterih drugih ekonomistov, je to, da je dr. Roubini prepričan, da še kako obstaja tveganje za širši bančni sistem ZDA in Evropske unije.

Opozarja, da imajo tudi številne druge banke na Zahodu obveznice, ki trenutno predstavljajo »nerealizirane izgube.«

»Uradni podatki FDIC (American Federal Deposit Insurance Corporation) pravijo, da je v vrednostnih papirjih za 620 milijard dolarjev nerealiziranih izgub in da je kapital ameriških bank 2,2 bilijona dolarjev. To pomeni, da približno tretjino kapitala povprečne ameriške banke predstavljajo tvegane obveznice,« je povedal dr. Roubini za Politico.

Dr. Nouriel Roubini svari, da pričakuje, da bodo razmere v Evropi še veliko hujše.

Evropa, predvsem Švica, je bila med prvimi na svetu, ki je uvedla negativne obrestne mere, kar pomeni, da bo občutljivost portfelja lokalnih obveznic na obrestne mere, ki zdaj naraščajo, verjetno precej večja, je dejal.

Precej nižja je bila tudi dobičkonosnost bank na Stari celini, kar je dodatno obremenilo kapitalske rezerve in s tem vrednost bančnih delnic, je dodal dr. Roubini.

Sam sicer niha k prizanesljivejšem stališču v primerjavi z nekdanjim Reaganovim ekonomistom Paulom Craigom Robertsom, ki trdi, da komercialnega in investicijskega bančništva nikoli ne bi smeli združiti v eno kategorijo.

Toda dr. Roubini meni, da je bila največja napaka ta, da bankam nikoli ni bilo treba prodati svojih obveznic pod njihovo trenutno tržno vrednostjo, zato regulatorji niso pravočasno prepoznali tveganja v jedru zahodnih bančnih sistemov.

»Trenutno je v sistemu za 20 bilijonov dolarjev vrednih ameriških trezorskih (državnih) obveznic, tako da te izgube nastajajo tudi zato, ker bankam ni treba navajati njihove trenutne tržne vrednosti,« je sklenil dr. Roubini.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek