REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Čebelarji pričakujejo slabo letino

Čebelarji pričakujejo slabo letino

Slovenski čebelarji pričakujejo slabo letino medu. Po ocenah Čebelarske zveze Slovenije bo letos pridelava na panj dosegla le dobro tretjino dolgoletne povprečne pridelave, ki se upošteva pri izračunu pavšalne ocene dohodka na panj. Čebelarji zato od države pričakujejo pomoč za nastalo gospodarsko škodo.

Povprečna pridelava na panj, ki se je doslej upoštevala pri izračunih za pavšalno oceno dohodka v Sloveniji, je 18 kilogramov na panj. Na osnovi podatkov 50 avtomatskih tehtnic pa bo letošnja pridelava na panj dosegla le 6,7 kilograma, so sporočili iz Čebelarske zveze Slovenije.

Povprečna pridelava na panj, ki se je doslej upoštevala pri izračunih za pavšalno oceno dohodka v Sloveniji, je 18 kilogramov na panj.

Že spomladanska izzimitev, ko čebelja družina iz stanja relativnega mirovanja prehaja v stanje velike aktivnosti, je bila približno 30 odstotkov slabša kot običajno. Poleg tega je pozeba uničila prvo spomladansko cvetje, ki je osnova za dober razvoj čebel spomladi in kasneje za proizvodnjo medu. Čebele so se tako slabše razvijale in pripravile na kasnejše paše.

Paša na oljni ogrščici in spomladanska paša na cvetju in sadnem drevju je bila letos skromna in čebele presežkov niso uspele nabrati. Zlasti v času cvetenja oljne ogrščice je bilo ves čas slabo vreme. Pozneje je to pašo dodatno uničila še pozeba.

Akacija je v pozebi utrpela toliko škode, da ni medila. Cvetela sicer je, vendar je bilo donosov le toliko, kot so čebele kasneje porabile zase. Enako velja za lipovo in kostanjevo pašo. Paša na jelki ali hoji kot zadnja se v čebelarski sezoni, če je ritem vremena pravi, pa se letos sploh ni pojavila.

Edina paša, kje so čebele uspele nabrati nekaj presežkov, je bila smrekova paša. Ta je bila povsod po državi, kjer rastejo smreke, povprečna, ugotavljajo v čebelarski zvezi.

Na čebele pa negativno vplivajo tudi visoke temperature in suša, ki smo jim v zadnjih letih priča v juliju in avgustu. Vročina kot takšna čebelam sicer ne škoduje, a povsem izsuši polja, travnike in gozdove, tako da čebele ne najdejo niti bilke, ki bi dala kaj nektarja ali cvetnega prahu. Matica se temu prilagaja in ob upadu dotoka sveže hrane zmanjša zaleganje ali ga celo prekine. Stare čebele tako odmrejo, novih pa ni, zato se obseg čebelje družine krči.

V tem primeru čebelarjem svetujejo, naj čebelam priskočijo na pomoč z dodajanjem hrane v obliki sladkorne raztopine in z zagotavljanjem zadostnih količin vode.

Na Čebelarski zvezi Slovenije si prizadevajo, da bi okoljsko ministrstvo v Bruselj čim prej poslalo predlog, da se čebele v EU razglasi za ogrožene. Na septembrskem kongresu Svetovne čebelarske organizacije Apimondia v Turčiji pa bodo predlagali, naj se čebele razglasi za ogrožene povsod po svetu.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek