Carine ne morejo zaustaviti dolžniških težav ZDA, ampak jih lahko še poslabšajo

Ameriški bruto zvezni dolg je presegel 37 bilijonov ameriških dolarjev, kar je mejnik, dosežen ta mesec in pet let prej, kot so napovedovali pred pandemijo.

Washington vsakih pet mesecev doda približno 1 bilijon dolarjev k dolgu in s tem opovečuje dolžniško kepo, za katero že sedaj obresti stanejo skoraj 1 bilijon dolarjev na leto - več, kot država porabi za obrambo ali zdravstveno zavarovanje.

Med iskanjem rešitev so nekateri oblikovalci politik kot način za zapolnitev vrzeli izpostavili carine. Vendar proračunski analitiki in ekonomisti pravijo, da se izračun ne izide: carine lahko povečajo proračunske prihodke, vendar pa le malo pripomorejo k upočasnitvi naraščajočega dolga in lahko celo podražijo njegovo financiranje.

POSLABŠANJE OBETOV

Po napovedih Kongresnega proračunskega urada se bo javni dolg do leta 2029 povzpel na 107 odstotkov BDP, s čimer bo presegel zgodovinski vrh, ki ga je dosegel takoj po drugi svetovni vojni.

Tako velik in naraščajoč dolg bi upočasnil gospodarsko rast, povečal plačila obresti tujim imetnikom ameriškega dolga ter znatno ogrozil fiskalne in gospodarske obete, meni urad.

Urad tudi ocenjuje, da bo skupni primanjkljaj zveznega proračuna v naslednjih treh desetletjih ostal velik glede na zgodovinske standarde in bo v povprečju znašal 6,3 % BDP, kar je več kot poltretji povprečni primanjkljaj v zadnjih 50 letih.

Zmanjšanje fiskalnega prostora se je odrazilo tudi v kreditnem položaju Amerike.

Bonitetna agencija Fitch je leta 2023 znižala bonitetno oceno ZDA z "AAA" na "AA+", agencija S&P Global je v ponedeljek potrdila oceno "AA+", agencija Moody's pa je maja znižala državno bonitetno oceno ZDA z "Aaa" na "Aa1", pri čemer je navedla zaskrbljenost zaradi poslabšanja fiskalnih obetov države in njene sposobnosti za reševanje velikih in vse večjih primanjkljajev. Bonitetne agencije še vedno priznavajo odpornost gospodarstva in neodvisnost ameriške centralne banke Federal Reserve, vendar opozarjajo, da se tveganja pri upravljanju povečujejo.

Harvardski ekonomist Kenneth Rogoff je opozoril, da dolžniške in finančne krize pogosto izbruhnejo, ko je država že fiskalno ranljiva, obrestne mere so visoke, politična nesoglasja pa preprečujejo pravočasno ukrepanje. Po njegovem mnenju Združene države zdaj izpolnjujejo vse tri pogoje, tako da lahko polno krizo sproži le še zunanji šok.

CARINE NISO REŠITEV

Glede na to so nekateri oblikovalci politik predlagali preprosto rešitev: carine naj ponovno postanejo osrednji vir prihodkov. Aritmetični in ekonomski vidiki govorijo drugače.

Začnite s številkami. Carinski prihodki so se z zadnjimi trgovinskimi ovirami povečali, vendar so še vedno majhen del zveznega dohodka v primerjavi z davki na izplačane plače in dohodnino fizičnih oseb.

Tudi zgodovina in sveže raziskave kažejo, kdo plačuje. Študije sistema Federal Reserve ugotavljajo, da so večino stroškov carin v obdobju 2018-2019 nosili ameriški uvozniki in potrošniki, kar se je neposredno odrazilo v višjih domačih cenah. Trgovci na drobno so že opozorili kupce, da lahko pričakujejo višje cene, ko bodo začele veljati nove dajatve.

Inflacijske carine - če se bodo uresničile - tudi otežujejo znižanje obrestnih mer s strani Fed, kar je večkrat zahteval ameriški predsednik Donald Trump. Prav tako ogrožajo cilje zmanjševanja primanjkljaja, ki naj bi jim carine služile, saj posredno zvišujejo stroške zadolževanja države.

To je še povečalo zaskrbljenost Wall Streeta: trajni primarni primanjkljaj, naraščajoče obrestno breme in zmanjševanje fiskalne verodostojnosti. Carine ne odpravljajo nobene od teh težav.

Raziskovalci z Univerze v Pensilvaniji so ocenili, da bi lahko carine pod Trumpovo upravo dolgoročno zmanjšale BDP za približno 6 odstotkov, plače pa za 5 odstotkov, pri čemer bi se gospodinjstva s srednjimi dohodki soočila s približno 22.000 dolarji življenjske izgube.

POLITIČNI KAOS POGLABLJA TEŽAVE Z DOLGOM

Analitiki opozarjajo, da politično nedelovanje v Washingtonu poslabšuje že tako krhke ameriške javnofinančne obete in povečuje tveganje, da bi lahko strankarski spopadi še poslabšali naraščajoče breme državnega dolga.

Vedno večji delež proračuna porabijo naraščajoča plačila obresti za zvezni dolg, zaradi česar ostaja manj prostora za naložbe ali programe varnostne mreže.

Ekonomisti pravijo, da bi lahko nenadzorovano zadolževanje državo potisnilo v »smrtno spiralo«, ki bi lahko ogrozila stabilnost največjega svetovnega gospodarstva, kot jo je nedavno opisal milijarder Ray Dalio.

Vlagatelji so vse bolj zaskrbljeni zaradi možnosti, da bo Trumpov »predlog zakona o enem velikem lepem zakonu« povzročil pritisk na breme zveznega dolga v času, ko obstaja negotovost glede gospodarskih obetov in privlačnosti ameriškega premoženja.

Namesto da bi se ukvarjal z dolgoročnimi dejavniki dolga, vključno s socialno porabo in davčno reformo, se kongres še naprej zapleta v ponavljajoče se spore glede zgornje meje dolga.

Pretekli zastoji v letih 2011 in 2023 so razburkali trge, sprožili opozorila kreditnih agencij in povečali stroške izposojanja za več milijard. Analitiki pravijo, da lahko celo grožnja neplačila škodi že tako vprašljivemu ugledu Amerike kot najvarnejšega posojilojemalca na svetu.

Strokovnjaki menijo, da bo brez dvostrankarskega dogovora o fiskalnih reformah politično sprenevedanje še naprej povečevalo dolžniške izzive države, kar grozi z višjimi stroški zadolževanja, počasnejšo rastjo in zmanjšanjem privilegirane vloge dolarja v svetovnem gospodarstvu.