petek, 13. december 2024 leto 29 / št. 348
Bruto plače v javnem sektorju lani višje
Analiza plač v javnem sektorju za leto 2016, ki jo je pripravilo ministrstvo za javno upravo, je pokazala, da so se sredstva za bruto plače glede na leto prej povečala za 5,4 odstotka. Povprečna mesečna bruto plača se je iz 1757,10 povečala na 1823,62 evra, kar je 3,79 odstotka več, število zaposlenih pa se je povečalo za 2557 oz. za 1,6 odstotka.
Po podatkih iz analize, ki je med vladnimi gradivi, je bilo lani v javnem sektorju na podlagi opravljenih ur dela zaposlenih 162.638 oseb, za plače pa je bilo namenjenih 3.559.086.381 evrov, kar je 5,4 odstotka več kot leta 2015. Razlog za takšno povečanje so bile pridobljene pravice zaposlenih, ki so pridobili pravico do višje plače na podlagi napredovanja pri plači za mesec december, poleg tega so se 1. septembra lani uveljavile vrednosti plačnih razredov iz plačne lestvice, ki je veljala od 1. junija 2012, so pojasnili v analizi.
Po njihovih ugotovitvah so se med neposrednimi uporabniki proračunov sredstva za bruto plače lani glede na leto prej najbolj povečala na ministrstvih in organih v sestavi ministrstev, in sicer za okoli sedem odstotkov. Sredstva za bruto plače so se sicer povečala tudi pri večini posrednih uporabnikov proračuna, največ na področju malega gospodarstva in turizma (za 19,79 odstotka) in na agencijah (za 8,34 odstotka), kjer se je tudi število zaposlenih v obravnavanem obdobju najbolj povečalo.
Prav tako so se lani povečala sredstva za delovno uspešnost v celotnem javnem sektorju, in sicer za 1,5 milijona evrov, kar je okoli dva odstotka. Sredstva za delovno uspešnost, ki predstavljajo približno dva odstotka sredstev za bruto plače, so se pri neposrednih uporabnikih proračunov zmanjšala za 11,2 odstotka (za 1,4 milijona evrov), pri posrednih uporabnikih proračuna pa povečala za 4,4 odstotka (za 2,9 milijona evrov). Povprečni letni zneski na zaposlenega se gibljejo od 43,8 evra na pravosodju do 849 evrov na področju izobraževanja.
Sredstva za dodatke so lani znašala 295,1 milijona evrov, kar je za 5,7 odstotka (za 15,9 milijona evrov) več kot v letu 2015. Največji delež med dodatki zavzema dodatek za delovno dobo, ta je lani znašal 166,7 milijona evrov, kar je več kot polovica vseh dodatkov.
Plačila za nadurno delo so lani znašala 86 milijonov evrov in so se v primerjali z letom prej povečala za slabih devet odstotkov. Največji delež nadurnega dela so po podatkih iz analize opravili zdravniki in zobozdravniki ter medicinske sestre in babice. Sredstva za dežurno delo, ki jih ravno tako največ namenijo zdravstvenim delavcem, pa so se lani zmanjšala za 4,3 milijona evrov oziroma okoli 20 odstotkov.
Povprečna mesečna bruto plača zaposlenega v javnem sektorju lani je bila 1823,62 evra in je za 3,79 odstotka višja kot v letu 2015. Od povprečnega zneska navzgor najbolj izstopajo nevladni proračunski uporabniki in javne agencije. Od povprečnega zneska navzdol pa najbolj izstopajo javni zavodi s področja socialnega varstva, upravne enote ter področje malega gospodarstva in turizma, ugotavljajo v analizi. Nižje plače od povprečja v javnem sektorju imajo med drugim administrativni in strokovno-tehnični delavci iz skupine J, vzgojitelji, medicinske sestre in babice ter vojaki.
Makroekonomski podatki za leti 2015 in 2016
l. 2015 l. 2016 sprememba v % --------------------------------------------------------------------- BDP v milijonih evrov 38.570,00 39.769,00 3,11 BDP na prebivalca v evrih 18.693,00 19.262,00 3,04 PMBP v Sloveniji v evrih 1.555,71 1.584,40 1,84 PMBP v javnem sektorju v evrih 1.757,10 1.823,62 3,79 PMBP v zasebnem sektorju v evrih 1.431,84 1.455,68 1,66 PMBP = povprečna mesečna bruto plača
Struktura bruto plač in število zaposlenih v javnem sektorju v letih 2015 in 2016
l. 2015 l. 2016 sprememba v % --------------------------------------------------------------------- masa bruto plač* 3.375,4 3.559,1 5,4 masa sredstev za dodatke* 279,1 295,1 5,7 dodatki: delovna uspešnost* 78,4 79,9 1,9 dodatki: prek polnega delovnega časa* 79,1 86,0 8,8 dodatki: dežurstvo* 21,4 22,4 4,5 --------------------------------------------------------------------- zaposleni z javnimi deli** 160.081 162.638 1,6 zaposleni brez javnih del** 158.045 160.729 1,7 *podatki so v milijonih evrov **št. zaposlenih na podlagi opravljenih ur
Sredstva za bruto plače v evrih in število zaposlenih po podskupinah za leti 2015 in 2016
leto 2015 leto 2016 masa plač zaposleni masa plač zaposleni ---------------------------------------------------------------------------------------- NEPOSREDNI UPORABNIKI SKUPAJ 866.177.425 39.769 916.496.687 40.013 ---------------------------------------------------------------------------------------- nevladni uporabniki 25.490.573 867 26.151.301 864 vladne službe 20.170.635 805 21.211.742 813 ministrstva in organi 567.742.071 25.982 605.739.896 26.226 upravne enote 41.090.963 2.190 42.726.303 2.162 pravosodni uporabniki 106.722.043 4.654 111.102.252 4.655 občine 104.069.358 5.219 108.601.121 5.242 --------------------------------------------------------------------------------------- POSREDNI UPORABNIKI SKUPAJ 2.509.171.651 120.311 2.642.589.694 122.626 --------------------------------------------------------------------------------------- JZ: vzgoja, izobraževanje, šport 1.202.792.536 58.111 1.253.699.632 58.678 JZ: zdravstvo 776.643.946 34.168 831.590.242 35.458 JZ: socialno varstvo 185.937.792 12.215 195.589.208 12.441 JZ: kultura 136.036.771 6.386 144.056.354 6.573 JZ: raziskovalna dejavnost 62.626.601 2.518 65.237.956 2.484 JZ: kmetijstvo in gozdarstvo 31.793.654 1.631 31.469.677 1.548 JZ: okolje in prostor 4.646.758 224 4.961.887 232 JZ: gospodarska dejavnost 7.784.573 436 8.079.750 434 JZ: malo gospodarstvo in turizem 2.647.105 143 3.170.948 164 JZ: javni red in varnost 13.355.253 673 13.985.595 693 javne agencije 23.002.378 860 24.920.181 907 skladi 61.266.585 2.917 65.240.367 2.985 narodnostne skupnosti 637.700 30 587.897 28 --------------------------------------------------------------------------------------- SKUPAJ VSI UPORABNIKI 3.375.349.077 160.081 3.559.086.381 162.638 JZ = javni zavod
Povprečna mesečna bruto plača po plačnih podskupinah v javnem sektorju za leti 2015 in 2016 v evrih
l. 2015 l. 2016 --------------------------------------------------------------------- A1: predsednik republike in funkcionarji vlade 4683,58 4691,40 A2: funkcionarji zakonodajne oblasti 4398,24 4267,57 A3: funkcionarji sodne oblasti 3694,67 3728,23 A4: funkcionarji v tožilstvu 3741,10 3929,26 A5: funkcionarji v lokalnih skupnostih 3148,20 3192,06 B1: ravnatelji, direktorji in tajniki 3111,00 3119,94 C1: uradniki v drugih državnih organih 2459,02 2573,81 C2: uradniki - uprave države, pravosodja in občin 1998,47 2080,86 C3: policisti 1829,72 1907,26 C4: vojaki 1625,81 1771,35 C5: cariniki 1972,43 2043,04 C6: inšpektorji, pravosodni policisti 2070,47 2164,31 C7: diplomati 3023,84 2953,29 D1: visokošolski učitelji in sodelavci 2860,14 2993,13 D2: učitelji: višje strokovne, srednje, OŠ 2033,13 2091,57 D3: vzgojitelji in strokovni delavci v vrtcih 1411,85 1430,23 E1: zdravniki in zobozdravniki 3319,21 3466,01 E2: farmacevtski delavci 2112,00 2156,88 E3: medicinske sestre in babice 1568,72 1659,56 E4: zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci 1767,45 1849,33 F1: strokovni delavci 1940,61 1927,96 F2: strokovni sodelavci 1240,24 1287,46 G1: umetniški poklici 2266,72 2375,49 G2: poklici na področju kulture in informiranja 1760,07 1864,57 H1: raziskovalci 2190,59 2316,85 H2: strokovni sodelavci 1873,25 1855,91 I1: strokovni delavci 1834,22 1866,47 J1: strokovni delavci 1587,48 1650,58 J2: administrativni delavci 1138,01 1164,14 J3: ostali strokovno tehnični delavci 933,42 965,87 JD: javna dela 734,09 791,87 -------------------------------------------------------------------- skupaj 1757,10 1823,62
V analizi so zajeti podatki o bruto plačah vseh proračunskih uporabnikov v celotnem javnem sektorju, tudi plače zaposlenih, ki so zasedali delovna mesta, namenjena javnemu delu. Upoštevan je obseg sredstev za bruto plače brez prispevkov delodajalca v višini 16,1 odstotka, in sicer so upoštevane bruto plače, izplačane zaposlenim za delo v polnem delovnem času ali delovnem času, krajšem od polnega delovnega časa, in za nadure ter nadomestila plač, ki bremenijo delodajalca. V številu zaposlenih pa niso upoštevani tisti, ki so bili odsotni z dela zaradi bolniškega dopusta nad 30 dni ali zaradi porodniškega dopusta, in zaposleni, napoteni na delo v tujino, so navedli v analizi.
Z analizo se seznanjajo tudi člani vlade. Razpravo so, kot so za STA pojasnili na ministrstvu za javno upravo, začeli na četrtkovi seji, končali pa naj bi jo na dopisni seji prihodnji teden.