Razprava o uporabi imena teran je bila kratka, trajala je približno 15 minut. Slovenija je predstavila svoje pomisleke, Evropska komisija je ocenila, da ne vidi razlogov, da ne bi izvedla svojih načrtov. Med članicami se je odzvala le Hrvaška, ki se je strinjala s komisijo, so povzeli viri pri EU.
Slovenija je po navedbah evropskih virov med drugim izpostavila, da bi bila dodelitev načrtovane izjeme Hrvaški pomemben presedan in enostransko ukrepanje, kar so v komisiji zavrnili.
V komisiji namreč poudarjajo, da je bil že sprejet delegirani akt, ki Hrvaški dodeljuje enako vrsto izjeme za tri druge sorte grozdja, ki sovpadajo z zaščitenimi označbami porekla v drugih državah, a je komisija tedaj pustila vprašanje terana odprto, da bi Slovenija in Hrvaška našli skupno rešitev.
Poudarjajo tudi, da je bilo pod določenimi pogoji že odobrenih več kot 50 takšnih izjem, največ v Italiji, Franciji, Španiji, na Portugalskem in v Nemčiji.
Slovenija ima podobno izjemo v primeru francoskega burgundca, in sicer lahko uporablja skupaj z več drugimi članicami ime Weisser Burgunder, ali v primeru nemške frankinje, ko lahko uporablja ime modra frankinja ali frankinja.
Evropska komisija je skratka na današnjem sestanku sklenila, da ne vidi razlogov, zakaj ne bi izvedla svojih načrtov in zakaj bi vprašanje terana obravnavala drugače kot vse druge izjeme pred tem, so povedali viri pri Svetu EU.
Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša je potezo komisije označila za zelo problematično. "Menimo, da če je komisija reševala druge izjeme z aktom, sprejetim avgusta 2013, bi morala absolutno takrat dati na mizo tudi vprašanje terana. Slovenija ni vedela za nobeno vlogo s strani Hrvaške, kar se tiče terana," je poudarila v izjavi za novinarje v Ljubljani.
Dodala je, da je šlo celo za nasprotno situacijo. "Prav zaradi tega, ker je pri teh izjemah reševala samo dve drugi izjemi, za vse ostale zaščitene označbe pa določila triletno prehodno obdobje za odprodajo starih zalog, je bilo s tem še potrjeno, da je zadeva teran absolutno zaprta in ni predmet nobenih pogajanj," je pojasnila Strniša.
Komisija je po navedbah virov za zdaj podala le ustna pojasnila. Slovenski kmetijski minister Dejan Židan je sicer minuli četrtek izrazil pričakovanje, da bo podala pisna pravna pojasnila.
Slovenija je po navedbah virov danes zahtevala tudi razpravo o vprašanjih v povezavi s teranom pod točko razno na zasedanju kmetijskih ministrov unije prihodnji ponedeljek, a za zdaj ni znano, ali bo to vprašanje res uvrščeno na dnevni red.
O tem je bilo danes govora v okviru sestanka posebnega odbora za kmetijstvo, v katerem sodelujejo strokovnjaki članic unije in predstavniki komisije. Gre za pripravljalni sestanek na zasedanje kmetijskih ministrov unije prihodnji ponedeljek.
Komisija naj bi postopek za sprožitev delegiranega akta, s katerim naj bi Hrvaški pod določenimi pogoji glede etiketiranja Hrvaški dodelila omejeno izjemo pri uporabi imena teran, sprožila 24. januarja.
Sprejetje delegiranega akta posamezna članica zelo težko zavrne, saj so za zavrnitev potrebni glasovi 55 odstotkov članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva unije. Tudi Strniša je poudarila, da so možnosti za zavrnitev zelo majhne.
Po njenih besedah so z dogajanjem na tem področju sicer v preteklih mesecih seznanili številne kmetijske ministre in pri vseh naleteli na "neko razumevanje in dvome, ali je takšno ravnanje komisije ustrezno". "Še vedno pa nas izkušnje učijo, da se pri takšnih odprtih vprašanjih med dvema državama ministri postavijo na eno ali drugo stran," je dejala Strniša.
Že pred sestankom je bilo sicer znano še eno pojasnilo komisije - odgovor na trditev Slovenije, da bi bilo treba izjemo urediti med pristopnimi pogajanji Hrvaške in EU.
Komisija poudarja, da v ključnem kosu evropske zakonodaje za to področje, v uredbi o skupni ureditvi kmetijskih trgov, ni nobenega roka. Sklicuje se na tretji odstavek 100. člena te uredbe, ki opredeljuje področje homonimov.
Obstaja sicer še en del zakonodaje, uredba komisije 607/2009, ki kot časovni okvir za dodelitev izjeme omenja pristopna pogajanja, a v komisiji poudarjajo, da je prva uredba pomembnejša.
Ob tem izpostavljajo še dve stvari: da je Hrvaška zahtevo podala pred pristopom in, kot že omenjeno, da je bil po pristopu Hrvaške že sprejet en delegirani akt, ki državi dodeljuje enako vrsto izjeme za tri druge sorte grozdja, ki sovpadajo z zaščitenimi označbami porekla v drugih državah.
Glede možnosti tožbe proti komisiji je Strniša pojasnila, da jo je mogoče vložiti šele po objavi akta v uradnem listu EU.
