REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Bloomberg: Trije scenariji, kako bi širša vojna na Bližnjem vzhodu lahko »zanetila« inflacijo v svetu

Bloomberg: Trije scenariji, kako bi širša vojna na Bližnjem vzhodu lahko »zanetila« inflacijo v svetuVojna na Bližnjem vzhodu terja velik človeški davek, v primeru zaostritve konflikta pa ekonomisti opozarjajo na nevarnost gospodarskega nazadovanja. Vir: Posnetek zaslona, Twitter
Današnje svetovno gospodarstvo je ranljivo, saj okreva od inflacije, ki jo je povzročil spopad v Ukrajini. Še ena vojna v regiji, ki proizvaja energijo, bi lahko ponovno »zanetila« spiralo inflacije.

Tako kot pretekle vojne na Bližnjem vzhodu lahko spopad med Izraelom in Hamasom, ki je izbruhnil prejšnji teden, povzroči motnje v svetovnem gospodarstvu – in ga celo pahne v recesijo, če bo vojna vase vsrkala več držav.

Močna eskalacija bi lahko pripeljala Izrael v neposreden konflikt z Iranom in v tem scenariju bi lahko po Bloombergovih ocenah cene nafte narasle na 150 dolarjev za sod, svetovna rast pa bi padla na 1,7 odstotka - kar je pravzaprav recesija, ki odvzame približno trilijon dolarjev svetovne proizvodnje.

Konflikt na Bližnjem vzhodu lahko povzroči pretrese po vsem svetu, saj je regija ključni dobavitelj energentov in tranzitno območje.

Današnje svetovno gospodarstvo je videti ranljivo. Še vedno okreva od inflacije, ki jo je povzročil spopad v Ukrajini. Še ena vojna v regiji, ki proizvaja energijo, bi lahko ponovno »zanetila« spiralo inflacije. Širše posledice bi se lahko razširile od ponovnih nemirov v arabskem svetu do predsedniških volitev v ZDA naslednje leto, kjer so cene bencina ključne za razpoloženje volivcev.

Scenarij 1: Konflikt omejen na Gazo

Ko je Izrael leta 2014 začel kopensko invazijo na Gazo, v kateri je bilo ubitih več kot 2000 ljudi, se spopadi niso razširili onkraj palestinskih ozemelj, zato je njihov vpliv na cene nafte – in svetovno gospodarstvo – bil skorajda neopazen.

Teheran je letos povečal proizvodnjo nafte za kar 700.000 sodčkov na dan, saj sta izmenjava zapornikov in odmrznitev iranskega premoženja s strani Washingtona nakazala otoplitev odnosov z ZDA. Toda če ti sodi izginejo pod pritiskom ZDA, ki posredno obtožujejo Iran, da pomaga Hamasu, Bloomberg ocenjuje, da se bo cena nafte dvignila s 3 na 4 dolarje na galono.

Cena surove nafte se morda ne bo povečala štirikrat, kot se je leta 1973, ko so arabske države uvedle embargo iz maščevanja za podporo ZDA Izraelu v vojni tistega leta.

Vpliv na svetovno gospodarstvo bi bil po tem scenariju minimalen, zlasti če bi Savdska Arabija in ZAE nadoknadila izgubljene iranske sodčke s svojimi prostimi zmogljivostmi.

Scenarij 2: Proxy vojna

Kaj pa, če se konflikt razširi?

Hezbolah - politična in oborožena skupina, ki jo podpira Iran in je močan igralec v Libanonu - se je že spopadla z izraelskimi silami na meji in dejala, da je z vodenimi izstrelki zadela položaj izraelske vojske. Če bi se konflikt razširil na Libanon in Sirijo, kjer Iran prav tako podpira oborožene skupine, bi se dejansko spremenil v (novo ameriško) posredniško vojno med Iranom in Izraelom, kar pomeni, da bi se gospodarska cena - povečala.

Eskalacija v tej smeri bi povečala verjetnost neposrednega konflikta med Izraelom in Iranom, kar bi verjetno povzročilo višje cene nafte.

Napetosti bi lahko narasle tudi v širši regiji. Egipt, Libanon in Tunizija so potopljeni v gospodarsko in politično stagnacijo. Odziv Izraela na napad Hamasa je že sprožil proteste v številnih državah v regiji. V arabskem svetu, pojasnjuje Bloomberg, je razdalja od protiizraelskih protestov do protivladnih nemirov kratka. Ponovitev arabske pomladi – vala protestov in uporov, ki so strmoglavili vlade v Afriki v začetku leta 2010 – ni nepredstavljiva.

V tem primeru bi lahko prišlo do 10-odstotnega skoka cen nafte, kar bi skupaj s počasno svetovno rastjo dodalo približno 0,2 odstotne točke k svetovni inflaciji – ohranilo bi jo blizu 6 odstotkov in hkrati ohranilo pritisk na centralne bankirje, da ohranijo stabilno denarno politiko trdno, tudi ko rast razočara.

Scenarij 3: Iransko-izraelska vojna

Neposreden konflikt med Iranom in Izraelom je sicer malo verjeten scenarij, a nevaren, saj bi lahko sprožil svetovno recesijo, ocenjuje ameriški novičarski portal. Skoki cen nafte in padci tveganih sredstev bi zadali znaten udarec rasti in povečali inflacijo.

V tem scenariju bi povečane napetosti med velesilami prispevale k spreminjajoči se mešanici. ZDA so tesne zaveznice Izraela, Kitajska in Rusija pa poglabljata vezi z Iranom. Zahodni uradniki pravijo, da jih skrbi, da bosta Kitajska in Rusija konflikt uporabili za preusmerjanje pozornosti in vojaških virov z drugih delov sveta.

Glede na to, da približno petina svetovne ponudbe nafte prihaja iz Zalivskega območja, bi cene močno narasle. Cena surove nafte se morda ne bo povečala štirikrat, kot se je leta 1973, ko so arabske države uvedle embargo iz maščevanja za podporo ZDA Izraelu v vojni tistega leta. Če pa Izrael in Iran izstrelita rakete druga na drugego, bi lahko cene nafte narasle v skladu s tem, kar se je zgodilo po invaziji Iraka na Kuvajt leta 1990. Z veliko višjim izhodiščem danes bi lahko skok te velikosti nafto dvignil na 150 dolarjev za sod.

Proste proizvodne zmogljivosti v Savdski Arabiji in ZAE morda ne bodo zadostovale, če se bo Iran odločil zapreti Hormuško ožino, skozi katero poteka petina svetovne dnevne zaloge nafte. Prišlo bi tudi do ekstremnejšega premika tveganja na finančnih trgih.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke