Bistričani proračun zakoličili pri 25,5 milijona evrov

Bistriški občinski svet je prejšnji teden potrdil letošnji proračun v višini dobrih 25,5 milijona evrov, ki pa ga bodo lahko pokrili le z najemom dobrega milijona evrov kredita in ostankom denarja iz leta 2016. Na prihodkovni strani bo namreč letos na voljo le 23,5 milijona evrov. Za investicije bodo letos porabili skoraj deset milijonov evrov.

Kot je za STA povedal župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar, se tudi pri njih, tako kot pri ostalih slovenskih občinah, odraža nespoštovanje zakonodaje s strani države. Iz naslova primerne porabe tako prejmejo okoli 14,5 milijona evrov, glede na zakonsko odrejene naloge bi jih morali prejeti še vsaj štiri milijone.

"V proračunu smo seveda morali najprej pokriti vse tekoče obveznosti, predvsem na področju družbenih dejavnosti, zaradi manjkajočega denarja pa se moramo še naprej odrekati nekaterim investicijam in razvojnim projektom. Kljub temu smo skušali, kolikor se je le dalo, usmeriti v naložbe," je dejal Žagar.

Letos bo tako za investicije namenjenih skoraj deset milijonov evrov, kar je 70 odstotkov več kot leto prej. Župan to pripisuje uspešnim prijavam na nekatere razpise, predvsem v zvezi z načrtovano širitvijo Impolove proizvodne cone, ki je vredna dobra dva milijona evrov. Kandidirali so še na nekatere druge in nekoliko nižje ovrednotene evropske razpise, zaradi česar pa morajo zagotoviti tudi nujna lastna sredstva.

Del naložb načrtujejo tudi na področju družbenih dejavnostih, zlasti v predšolski vzgoji, kjer zaključujejo še zadnje obnove in gradnje vrtcev, tako da bodo v prihodnje imeli dovolj prostora za vse otroke.

Ostala investicijska sredstva so vezana še na področje infrastrukture, tako kot drugod po Sloveniji je ena glavnih finančnih obveznosti zaključevanje kanalizacijskih sistemov, zlasti na območjih, kjer so večje aglomeracije, torej v središču mesta in Zgornji Polskavi.

Nekaj denarja bodo namenili še za razvoj podeželja, kulture in športa, del denarja pa so uspeli prihraniti tudi za področje gospodarskega razvoja. "Kar nekaj aktualnih projektov peljemo na kmetijskem področju, kot sta projekta samooskrbe in konzorcij vinogradnikov Ritoznoj, ob tem pa v mestu zaokrožujemo center socialnega podjetništva v povezavi s start up podjetji," je dejal Žagar.

Manevrskega prostora za zadolževanje imajo v občini relativno malo, saj je še kar nekaj nepoplačanih kreditov iz preteklosti. Zato vsa posojila usmerjajo izključno v razvojne projekte in za zapiranje nekaterih že začetih investicij, del pa je vezan tudi na širitev Impolove cone.

Omenjeni projekt sicer vključuje že nekaj časa načrtovano obvoznico, ki bi mestno središče razbremenila težkega tovornega prometa, enemu največjih slovenskih izvoznikov in predelovalcu aluminija pa omogočila uresničitev visoko zastavljenih načrtov za prihodnost.

Projekt so po Žagarjevih besedah razdelili v dve etapi, za prvo, ki vključuje območje znotraj poslovne cone, pa so uspeli pridobiti evropski denar. Drugo etapo je prevzela država oziroma direkcija za ceste, kjer so v teku nekateri postopki, a Žagar meni, da bi bilo zelo dobro, če bi država dinamiko malo pospešila.

"Upam, da bodo obljube, ki so bile dane s strani premierja in ministrov, izpolnjene v naslednjem ali v naslednjih dveh letih," je še dejal bistriški župan, ki sicer s kakšnimi zavezujočimi roki za zdaj ne razpolaga.