Banke v osmih mesecih malenkost povečale dobiček po davkih

Banke so v prvih osmih mesecih letos ustvarile 340,8 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je 2,9 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček pa se je povečal za 1,3 odstotka na 314,9 milijona evrov. Oslabitev in rezervacij so sprostile za 32 milijonov evrov, kar je precej več kot lani v enakem obdobju.

Bruto dohodek je bil v primerjalnem obdobju nižji za 4,5 odstotka. Nižji so bili tako neto obrestni prihodki kot odhodki, a se je njihovo zaostajanje v zadnjih mesecih upočasnilo. Nekoliko bolj ugodna gibanja neto obrestnih prihodkov bank odražajo večjo posojilno aktivnost bank in stroškovno zelo ugodno strukturo financiranja.

Avgusta se je padanje neto neobrestnih prihodkov ustavilo. To odraža tako večjo kreditno aktivnost bank kot dejstvo, da banke dajejo vse več poudarka pridobivanju višjih neobrestnih prihodkov, so v Banki Slovenije zapisali v najnovejši mesečni publikaciji o poslovanju bank, s katero se je danes seznanil svet centralne banke.

Bilančna vsota sistema je konec avgusta dosegla 37,3 milijarde evrov in medletno porasla za 2,1 odstotka. Potem ko je septembra lani dosegla najnižji obseg po letu 2008, je bila konec avgusta višja za milijardo evrov, pozitivne medletne rasti pa izkazuje od marca.

Na strani naložb se je povečevala rast kreditiranja nebančnega sektorja in zniževala rast finančnih naložb, medtem ko se je pri obveznostih nadaljevalo razdolževanje na grosističnih trgih in so rasle vloge nebančnega sektorja. Te so ohranile solidno rast, avgusta 5,2-odstotno, in so predstavljale 72 odstotkov vseh virov bank.

Delež vpoglednih vlog se je povečeval, avgusta se je ta dvignil na skoraj 68 odstotkov vseh vlog nebančnega sektorja. Banke imajo veliko likvidnih oblik premoženja, katerih del lahko v prihodnosti še preusmerijo v posojila, so navedli centralni bankirji.

Rast posojil nebančnemu sektorju se je krepila. Avgusta se je obseg posojil nefinančnim družbam v primerjavi z lanskim avgustom povečal za 5,1 odstotka. Posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam so se letos povečala za blizu 0,6 milijarde evrov, pri čemer pa je prirast posojil podjetjem predstavljal le polovico prirasta posojil gospodinjstvom.

Kljub razmeroma majhnim mesečnim prirastom se je avgusta rast posojil podjetjem nadaljevala. K temu je prispeval tudi bazni učinek, saj so se lani ta posojila še zmanjševala. Po anketnih podatkih se povpraševanje podjetij po posojilih povečuje, tako posojil za investicije, kot posojil za tekoče poslovanje.

Kreditiranje podjetij v tujini se v zadnjih dveh letih umirja. V nekaterih dejavnostih se hkrati z zniževanjem tujega financiranja kaže rast zadolževanja v domačih bankah. Vendar je ob doseženem visokem obsegu financiranja v tujini težko pričakovati večje preusmerjanje k domačim bankam tistih podjetij v večinski tuji lasti, ki so že vzpostavila neposredno ali posredno financiranje preko svojih (tujih) lastnikov, so nanizali.

Avgusta se je ohranil tudi trend zviševanja rasti posojil gospodinjstvom. Še naprej se je rast krepila pri potrošniških posojilih, ki je avgusta presegla 13 odstotkov medletno, medtem ko se rast stanovanjskih posojil že skoraj celo leto ohranja nekoliko nad petimi odstotki.

Kljub razmeroma visoki rasti kreditiranja pri banki ostaja zadolženost slovenskih gospodinjstev nizka. Rast cen stanovanjskih nepremičnin je v drugem četrtletju dosegla 8,3 odstotka medletno. Zaradi povečanih izdanih gradbenih dovoljenj in prodaj zemljišč za gradnjo je pričakovati, da se bo v prihodnje zmanjšal razkorak med ponudbo in povpraševanjem na stanovanjskem trgu.

Avgusta se je nadaljeval trend izboljšanja kakovosti kreditnega portfelja. Delež nedonosnih izpostavljenosti se je v osmih mesecih zmanjšal za 1,3 odstotne točke na 7,2 odstotka, obseg nedonosnih izpostavljenosti pa za 0,5 milijarde na tri milijarde evrov.

Izboljšanje kreditnega portfelja je opaziti tudi v segmentu podjetij, ki predstavljajo večino nedonosnih izpostavljenosti bančnega sistema. Delež pri podjetjih je bil za 2,2 odstotni točki nižji kot decembra lani in je predstavljal 14,6 odstotka izpostavljenosti bank do podjetij.

Kapitalska ustreznost bančnega sistema se je v drugem letošnjem četrtletju nekoliko zmanjšala. Ob rasti kreditiranja nebančnega sektorja so se kapitalske zahteve povečale relativno bolj kot kapital. Raven kapitalske ustreznosti je ostala ugodna in konec junija znašala 20,5 odstotka, na konsolidirani osnovi pa 18,7 odstotka.