Banka Slovenije bo preučila poročilo parlamentarne komisije o NLB in Novi KBM

Banka Slovenije bo z namenom izboljšanja svojega delovanja na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma podrobno preučila poročilo parlamentarne preiskave suma pranja denarja in financiranja terorizma v NLB in suma pranja denarja v Novi KBM. Kot so sporočili iz Banke Slovenije, so večino pomanjkljivosti že odpravili.

Po notranji reviziji nadzorniških in prekrškovnih postopkov v povezavi s sumi pranja denarja v NLB, ki so jo izvedli ob pomoči zunanjih strokovnjakov, so namreč posodobili interne akte in postopke, spremenili in okrepili kadrovsko sestavo ter aktivno pristopili k večjemu zavedanju problematike pranja denarja in temu prilagojenih postopkov v samih bankah. "Ugotavljanje morebitnih disciplinskih odgovornosti zaposlenih zaradi zastaranja ni več možno," so dodali.

Revizija je po pojasnilih centralne banke sicer ugotovila določene pomanjkljivosti v nadzorniških in prekrškovnih aktivnostih Banke Slovenije v takratnem obdobju, leta 2010, kot tudi, da je v okviru trenutnega izvajanja nadzorniških in prekrškovnih aktivnosti, v primerjavi s stanjem v času primera Farrokh, dosežen znaten napredek oz. je večina ugotovljenih pomanjkljivosti že odpravljenih.

"S temi ugotovitvami je bila seznanjena tudi preiskovalna komisija DZ," so zapisali v centralni banki in dodali, da so upoštevaje vidik časovne oddaljenosti aktivno pristopili k realizaciji priporočil z namenom nadaljnjih izboljšav.

Ob tem so poudarili, da so v skladu s takrat in danes veljavnim zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma za izvajanje ukrepov za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma pred oz. pri izvajanju transakcij in sklepanju poslovnih razmerjih odgovorne najprej banke in drugi zavezanci. "Banka Slovenije in drugi nadzorniki izvajajo nadzorne in prekrškovne postopke," so še dodali.

Tako so se odzvali na poročanje nekaterih medijih o revizijskem poročilu Banke Slovenije. Časnik Delo je danes poročal, da je v sicer zaupnem revizijskem poročilu Banke Slovenije iz konca lanskega leta mogoče med drugim prebrati, da je odbor strokovnjakov Sveta Evrope za oceno ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma že leta 2010 izrazil dvom v zvezi s politiko Banke Slovenija.

Ta je za mnenje o svojem delovanju na področju pranja denarja najela Odvetniško pisarno Jadek & Pensa. V njenem pravnem mnenju med drugim po poročanju časnika piše, da je Banka Slovenije kršitve v zadevi Farrokh ugotovila šele slabo leto in pol po tem, ko so na potencialno sumljive transakcije prvič opozorili nekateri oddelki v NLB.

"Aktivnejše delovanje nadzora Banke Slovenije bi lahko pripomoglo tudi k hitrejši zaznavi sumov kršitev s področja pranja denarja. Banka Slovenije v tem prekrškovnem postopku ni ravnala hitro in brez odlašanja," po poročanju Dela navaja omenjeno mnenje.

V strogo zaupnem dokumentu je zapisana še ocena, da so bile prekrškovne aktivnosti v zvezi s preprečevanjem pranja denarja v zadevi Farrokh večinoma neučinkovite. V konkretnem primeru pranja iranske milijarde je na pravnem oddelku maja 2013 celo "zakrožil osnutek odločbe o prekršku, ki pa kasneje ni bil posredovan NLB", poroča časnik.

Banka Slovenije je v letih od 2008 do 2010 do primera Farrokh izrekala predvsem pisma z opozorili. Njena učinkovitost v boju s pranjem denarja je bila zato dvomljiva. Podobno je delovala tudi kasneje, še poroča Delo.