Ameriške cementarne se vzgledujejo po evropskih, med njimi pa prednjači tudi Salonit Anhovo

Svet se sooča s klimatskimi spremembami, ki zahtevajo hitro ukrepanje.

In čeprav prehod na bolj okoljsko vzdržne načine proizvodnje in porabe energije ni enostaven, po tej poti stopajo tudi v industriji proizvodnje cementa, za katero je to morda še težje, kot za številne druge.

Nedavno so se na znani spletni strani Electrek pogovarjali z Rickom Bohanom, podpredsednikom za trajnost pri združenju Portland Cement Association (PCA), ki predstavlja 92 odstotkov proizvodnih zmogljivosti ameriškega cementa in ima distribucijske zmogljivosti v vseh celinskih zveznih državah ZDA.

Cement je sicer drugi najpogosteje uporabljen gradbeni material na planetu.

Novembra 2020 je PCA objavil ambicijo celotne industrije, da do konca leta 2021 razvije načrt, ki bo svojim članicam pomagal doseči ogljično nevtralnost v konkretni verigi do leta 2050.

PCA je usklajena z Globalnim združenjem za cement in beton (GCCA), ki predstavlja 40 največjih svetovnih proizvajalcev in približno 80 odstotkov industrije zunaj Kitajske.

Proizvodnja cementa predstavlja 1,25 odstotka ameriških emisij.

Cement je ključna sestavina betona, zato prihodnji načrt ne obravnava samo cementa, ampak tudi beton.

In kako želijo to doseči?

Predvsem s »povečanjem dostopa do alternativnih goriv, ​​zlasti materialov, ki sicer končajo na odlagališčih, za uporabo v cementarnah«, s »hitrim spodbujanjem sprejemanja inovativnih izdelkov, kot so portlandski apnenčasti cementi (PLC)« ter »vlaganjem v tehnologijo zajemanja, uporabe in shranjevanja ogljika (CCUS)« ter kritično infrastrukturo za podporo CCUS, vključno »z robustnim in pametnim električnim omrežjem.«

Na vprašanje, kako bodo ti primeri delovali v resnici, je Rick Bohan dejal: »Povečanje dostopa do alternativnih goriv, ​​zlasti materialov, ki sicer končajo na odlagališčih, ima lahko za industrijo dramatičen in takojšen učinek. Trenutno so številne cementarne odvisne od neobnovljivih virov za elektrarne, vendar bi to lahko ublažili z večjim dostopom do alternativnih virov goriva. S tem povečanim dostopom do alternativnih goriv, vključno z gorljivimi odpadki, ostanki preprog, pnevmatikami in drugimi nenevarnimi materiali, ne pomagamo le pri zmanjševanju emisij, temveč tudi preusmerjamo materiale, ki bi jih sicer poslali na odlagališča. Cementne peči so izjemno učinkovite pri zgorevanju katerega koli goriva glede na njihovo izjemno visoko delovno temperaturo in lahko vzdržujejo emisije na ravni ali pod ravnjo bolj tradicionalnih fosilnih goriv.«

Zanimivo je, da je istočasno izpostavil predvsem evropske rešitve.

Danes namreč »alternativna goriva« v ZDA predstavljajo le okoli 15 odstotkov goriva, ki ga uporabljajo domači proizvajalci, v primerjavi z več kot 36 odstotki v Evropski uniji, vključno s kar 60 odstotki v Nemčiji.

Druga metoda, ki naj bi zmanjšala izpuste, je izdelava portlandskega apnenčastega cementa, ki ponuja enake prednosti glede trajnosti in prožnosti, kot kateri koli drugi portlandski cement, hkrati pa zmanjša izpuste CO2 za 10%.

Z optimizacijo količine klinkerja v cementu, tako da se vključi več apnenca, lahko namreč zmanjšamo količino energije (in s tem povezanih emisij), ki se uporablja za ogrevanje klinkerja (glavne sestavine cementa) in končno proizvodnjo cementa.

S prehodom na PLC so proizvajalci že zmanjšali emisije CO2 za več kot 325.000 metričnih ton v ZDA od 2012 do 2018, kar je enako ogljiku, shranjenemu v več kot 400.000 hektarjih gozda.

Podobne inovacije pa uvaja tudi cementarna Salonit Anhovo – v Sloveniji.

S preizkušanjem tega postopka je Salonit Anhovo, kot kaže raziskava dr. Tomaža Vuka v realnih pogojih pričel že leta 2001.

"Okoli leta 2000 smo uvedli uporabo apnenca v strukturo cementa. S kombinacijami različnih materialov smo optimizirali sestavo naših cementov. V zadnjih 20 letih smo za približno 5% zmanjšali uporabo klinkerja v cementu – ta zdaj predstavlja cca 73% sestave cementa. V tem pogledu smo pod evropskim in svetovnim povprečjem, kar je eden od pomembnih korakov za znižanje ogljičnega odtisa. Z našimi tipi cementov smo, kar se tiče vsebnosti klinkerja, sedaj na robu tega, kar dopušča trenutni standard in z veseljem pričakujemo nov standard, ki bo dopuščal še nadaljnje zmanjševanje deleža klinkerja v cementih. Čim bo nov standard to omogočal, bomo strukturo naših cementov spremenili tako, da bo ob nespremenjenih bistvenih lastnostih delež klinkerja še nižji, kar pomeni nižji ogljični odtis. Delamo tudi na stalnem izobraževanju in osveščanju kupcev, da se odločajo za izbiro cementov, ki imajo nižji ogljični odtis. Ker če želimo kot družba narediti prave premike v zniževanju ogljičnega odtisa, mora temu načelu slediti celotna veriga. Tudi uporabniki cementa se morajo zavedati, da lahko z nakupom in uporabo cementov z nižjim ogljičnim odtisom prispevajo dvoj delež k razogljičenju naše družbe.  Eden od najpomembnejših prispevkov k zniževanju ogljičnega odtisa pri proizvodnji cementa je višanje njegove kakovosti. Bolj kakovosten kot je cement, manj ga potrebujemo za enak učinek (trdnost betona). Pri mešanju betona je potrebno danes za enako kakovost uporabiti manj cementa kot nekoč. V Salonitu Anhovo smo v zadnjih 20 letih zvišali kakovost naših cementov pri trdnosti do 20 %," so nam na vprašanja glede uporabe te tehnologije odgovorili v Salonitu Anhovo.

V Anhovu na primer proizvajajo cement za široko uporabo v gradbeništvu UNIVERSAL 42,5 N. Gre za portlandski mešani cement z dvema mineralnima dodatkoma, ki ga odlikuje izboljšana združljivost s kemijskimi dodatki za pripravo lažje vgradljivih betonov.

V podjetju so v zadnjih 15 letih v posodobitev tovarne vložili 150 milijonov evrov. V letu 2021 so za razvoj tovarne namenili še 12 milijonov evrov.

Rezultat tega je gotovo sodobna tovarna, saj so uvrščeni med najboljše evropske cementarne.

Cilj cementarne Anhovo je da ustvarijo ogljično nevtralno proizvodnjo cementa, ki je zanimiv predvsem iz inovacijskega in tehnološkega vidika.

Da bi to dosegli, so v proizvodnjo uvedli petstopenjski izmenjevalnik toplote s pred-kalcinatorjem, prenovili celotno linijo peči, uvedli sistem za uporabo alternativnih goriv, milne cementa, visoko učinkovite vrečaste filtre peči, znižali hrup, robotizirali laboratorij, dosegli energetsko učinkovitost z uporabo umetne inteligence, znižali emisije CO2 z uporabo alternativnih goriv, uvedli SNCR in druge sisteme za zniževanje emisije NOx ter uvedli sisteme za zmanjševanje emisije Hg.

Kamnolom so mehanizirali in prenovili proizvodnjo surovine.

Načrte so predstavili tudi javnosti na novinarski konferenci, ko so maja praznovali 100 let.

Salonit Anhovo je svoje razvojne načrte razdelil na tri obdobja. V prvem obdobju se bo za zeleni prehod uporabljalo tehnologije, ki so po svetu že znane, npr. sončne elektrarne.

Drugo obdobje, do leta 2030, je čas za razvoj zelenih tehnologij, kjer Salonit Anhovo ne želi biti pasiven opazovalec, ampak se želi aktivno vključevati v inovacijske procese in med prvimi pripraviti ter v proizvodnjo vključiti nove rešitve kot je recimo zeleni vodik.

Implementacija tehnologij, ki so trenutno še v razvoju čaka Salonit Anhovo v tretjem obdobju, predvidoma po letu 2030, ko bo na soškem zaživela prva cementarna v regiji z ogljično nevtralno proizvodnjo cementa.

Kot kaže primerjava načrtov ameriških proizvajalcev, ti v marsičem zaostajajo za evropskimi in tudi za rešitvami, ki so jih v Salonitu Anhovo že uvedli - v Sloveniji.

Cilje, ki so si jih zastavili, želijo v Salonitu Anhovo doseči kar 20 let pred ameriškimi cementarnami.

To pa je vsekakor dober znak, ki razkriva, da tudi v največji slovenski cementarni na svojem področju ne zaostajajo, pač pa kažejo pot drugim.