REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ali lahko Evropa preživi brez ruskega plina in kakšne bi bile energetske posledice konflikta v Ukrajini za Evropo?

Ali lahko Evropa preživi brez ruskega plina in kakšne bi bile energetske posledice konflikta v Ukrajini za Evropo?Plinovodi Rusije proti EU - izpad plina bi povzročil glavobole...

ZDA in Evropska unija grozijo Rusiji z obsežnimi sankcijami v primeru vojaškega spopada z Ukrajino. To bi lahko vključevalo ruski izvoz nafte, zemeljskega plina in surovin.

Sankcije, če naj bi res udarile po Rusiji, bi seveda morale biti tudi takšne, da bodo istočasno povzročile škodo Evropi.

Ker so cene plina že v nebo visoke, skladišča v EU pa že nekaj let zelo prazna, do spomladanske otoplitve pa je še več mesecev, bodo Evropejci morda morali že kmalu poiskati alternativne dobavitelje za ogrevanje in osvetlitev svojih domov.

ZDA se zato že pogajajo s Katarjem.

Vendar ni jasno, ali bodo azijske države pristale na to, da se del njihovih količin usmeri v Evropo.

Poglejmo še nekaj odgovorov na najbolj pereča vprašanja v tem trenutku.

 

Kaj bi lahko ustavilo dobavo ruskega plina v Evropo?

 

Washington je ruskim podjetjem, energetskim podjetjem in celo osebnemu predsedniku Vladimirju Putinu za grozil s sankcijami, če Rusija naredi »ofenzivno potezo« proti svoji sosedi.

Bidenova administracija je tudi pritiskala na partnerje EU, da naj blokirajo certifikacijo novozgrajenega plinovoda Severni tok 2, ki bi lahko dopolnil sestradani evropski plinski trg s 50 milijardami kubičnih metrov plina letno.

Evropa ima številne alternativne vire energije, vendar noben od njih ne bi mogel v kratkem času nadomestiti izpad ruskega zemeljskega plina.

Moskva ni dala nobenih izjav glede zapiranja plinovodov Evropi, največji izvoznik energije Gazprom pa pošilja plin v skladu z obstoječimi pogodbami.

Dotok plina pa se je v zadnjih mesecih zmanjšal, zaradi česar so nekateri zahodni analitiki trdili, da bi Rusija lahko uporabila svoj plin kot vzvod kot odgovor na sankcije.

 

Ali bi Rusija lahko prekinila dobavo plina Evropi?

 

To je zelo malo verjetno, razen če bi nove sankcije onemogočile plačilo ruskega plina.

To pa velja tudi v primeru, če bi Rusijo izključili iz sisteme Swift.

Evropa ostaja najbolj donosen trg za ruski plin.

Leta 2020 je Rusija na celino dostavila 175 milijard kubičnih metrov plina, kar je veliko več kot na svoj drugi največji trg, azijsko-pacifiški trg.

Rusija ne bo želela ogroziti svojega ključnega vira prihodkov. Pretok plina iz Rusije v Evropo ni bil prekinjen niti na vrhuncu hladne vojne.

Pravzaprav se je v preteklosti oskrba z energijo ustavila le enkrat - med Hitlerjevo invazijo na Sovjetsko zvezo med drugo svetovno vojno.

Vendar bi lahko dobavo, kot je že opozorjeno, ustavile same zahodne sankcije – na primer, če bi Rusija bila odrezana od plačilnega sistema SWIFT.

 

Zakaj je SWIFT tako kritičen?

 

SWIFT je glavno svetovno finančno orodje za izvedbo varnih plačil in bančnih nakazil.

Rusija bi lahko v Aziji našla druge kupce za svoj plin.

Brez SWIFT-a večina držav, ki uporabljajo plačilno omrežje, ne more plačevati ruske oskrbe z energijo, Rusija pa ne more prejeti sredstev.

Ker govorimo o več milijardnih transakcijah, zabojniki z gotovino pa kot menjalno sredstvo ne pridejo v poštev, je zelo težko najti alternativni način poslovanja.

Alternativa bi bila naslednja: Zahodne banke bi morale pošiljati denar ruskim sosedom, nato pa bi bilo treba sredstva nakazati v Rusijo prek ruskega plačilnega sistema SPFS.

Plinovodi proti EU
Glavni plinovodi do Evrope.  Vir : Southfront.org

To bi povzročilo velik udarec celotnemu svetovnemu gospodarstvu in onemogočilo izvedbo velikih transakcij z Rusijo.

Vendar pa odklop Moskve od SWIFT-a ne bi škodoval samo Rusiji, ampak tudi Evropi in drugim državam, saj bi Zahod dejansko »odrezal« od ruske oskrbe z energijo.

 

Kako močno Rusija potrebuje evropski trg?

 

Čeprav je Evropa, kot smo že omenili, ključni vir prihodkov plinskega gospodarstva Rusije, bi Rusija lahko preživela brez njega.

Če Rusija zapre ventile zaradi sankcij ali če bi bil pretok plina moten zaradi škode na infrastrukturi, ki bi bila posledica hipotetičnega konflikta v Ukrajini, bi Evropa izgubila večino zalog plina

Rusija bi lahko v Aziji našla druge kupce za svoj plin. Novembra 2021 so pošiljke po ruskem plinovodu na Kitajsko, Moč Sibirije, presegle 13 milijard kubičnih metrov, kar je več kot trikrat več kot v letu 2020.

Japonska in Južna Koreja prav tako kupujeta znatne količine ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) z Arktike.

Tudi Indija bi lahko v prihodnosti lahko postala potencialno velik trg za ruski plin.

 

Zakaj Evropa potrebuje rusko oskrbo s plinom?

 

Po podatkih evropske statistične agencije več kot polovico energetskih potreb EU (61 %) pokriva uvoz.

Rusija je glavni dobavitelj zemeljskega plina v EU, saj v prvi polovici leta 2021 predstavlja več kot 46 odstotkov uvoza plina.

Brez SWIFT-a večina držav, ki uporabljajo plačilno omrežje, ne more plačevati ruske oskrbe z energijo, Rusija pa ne more prejeti sredstev.

Večina plina prihaja po plinovodu Yamal-Evropa, ki povezuje EU z ruskimi plinskimi polji prek ukrajinskega ozemlja.

Če Rusija zapre ventile zaradi sankcij ali če bi bil pretok plina moten zaradi škode na infrastrukturi, ki bi bila posledica hipotetičnega konflikta v Ukrajini, bi Evropa izgubila večino zalog plina – ki bi jih bilo težko, če ne celo nemogoče nadomestiti v kratkem času.

To bi cene plina, ki so se lani skoraj podvojile, dvignilo na nove rekordne vrednosti.

 

Katere druge dobavitelje plina ima Evropa?

 

Po podatkih Eurostata EU poleg Rusije plin dobiva iz Norveške (20,5 %), Alžirije (11,6 %), ZDA (6,3 %) in Katarja (4,3 %) ter nekaterih drugih držav, katerih skupni delež je nekaj več kot 10%.

Vendar Norveška v letu 2021 ni mogla zadostiti povpraševanju, saj so polja v Severnem morju po zamudah, ki jih povzroča pandemija, bila podvržena postopkom vzdrževanja, medtem ko so bili drugi dobavitelji premajhni, da bi lahko nadomestili izpad.

 

Ali lahko drugi dobavitelji pokrijejo primanjkljaj pri dobavi ruskega plina?

 

Ameriška administracija naj bi se s Katarjem pogovarjala o možnosti povečanja pošiljk utekočinjenega plina v Evropo, a zaenkrat brez uspeha.

Strokovnjaki, ki jih citira Bloomberg, pravijo, da Katar že proizvaja s polno zmogljivostjo, večino svoje proizvodnje pa pošilja v Azijo po dolgoročnih pogodbah, ki jih zaradi strahu pred izgubo dragocenega trga skoraj ne more prekiniti.

Onesnaževanje s premogom - kot v primeru TEŠ 6 - postaja popolnoma nesprejemljivo za svet
Premog se dražik, ob tem pa je najslabše gorivo za okolje - na to so opozarjali tudi na lanski konferenci OZN v Glasgowu. 

Tudi če bi ZDA našle način za povečanje dobave utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) v Evropo, bi cene energije kljub temu poskočile, saj je ameriški UZP dražji od ruskega zemeljskega plina.

Alžirija bo morda imela proste proizvodne in cevovodne zmogljivosti za povečanje dobave v Evropo, če bo za to zaprošena, je za S&P Global Platts v torek povedal vladni vir, ki je želel ostati anonimen.

Ta plin bi se lahko dobavil kot utekočinjeni zemeljski plin ali prek alžirskih cevovodov v Španijo in Italijo, je dejal vir. Vendar doslej še ni bilo premikov v tej smeri, glavni alžirski plinovod, ki povezuje Alžirijo z Evropo prek Maroka pa je bil lani zaprt.

 

Kakšne so evropske alternative plinu kot energentu?

 

Evropa ima številne alternativne vire energije, vendar noben od njih ne bi mogel v kratkem času nadomestiti izpad ruskega zemeljskega plina.

Odločitev EU, da se namesto »umazanih« fosilnih goriv obrne na od vremena odvisne vire energije, kot sta vetrna in sončna energija, je deloma tudi privedla do trenutne energetske krize.

Tudi premog se je podražil, saj so Evropa, Kitajska in drugi med svetovno pandemijo v zadnjih mesecih iskali alternative za plin.

Nazadnje so številne evropske države države pričele po katastrofi v Fukušimi leta 2011 pričele zapirati še en ključni vir energije – jedrske elektrarne – med svojim prizadevanjem za postopno opuščanje jedrske energije.

Evropska komisija je predlagala, da se jedrska energija in plin uvrstita med »zelene« vire energije, vsaj začasno. Toda v kratkem času kapacitet jedrskih elektrarn ne bo mogoče povečati.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek