Ali Kitajska skriva dolg v višini 5,8 trilijona ameriških dolarjev?

Lokalne oblasti na Kitajskem naj bi imele 40 trilijonov juanov (5,8 trilijona ameriških dolarjev) dolga, ki ni zaveden na uradnih bilancah, pri čemer S&P Global Ratings opozarja, da je dolg lahko še večji.

»Potencialni obseg dolga je ledena gora s titanskimi kreditnimi tveganji,« je povedala Gloria Lu, ki je vodila skupino kreditnih analitikov pri S&P. 
Večina dolga naj bi izvirala iz nakupov vozil, ki so jih financirale lokalne oblasti, pri čemer niso imeli popolnega finančnega kritja le-teh. 

Ker se rast kitajskega gospodarstva opočasnuje in Peking krije le določen obseg izdanih obveznic lokalnih oblasti, s čimer financirajo infrastrukturne projekte za potrebe naraščajočega prebivalstva, se vse več lokalnih oblasti poslužuje posebnih finančnih institucij, t. i. LGFV. LGFV so tako lokalne investicijske banke oz. finančne institucije (skladi), preko katerih se lokalne oblasti zadolžijo za kritje naraščajočih stroškov. 

LGFV so tako v sivi coni, kjer zbirajo privatni denar, a še vedno niso popolno državno finančno podjetje, s čimer tudi nimajo kritja osrednje kitajske vlade. 

Dokler je rast gospodarstva še omogočala tako zadolževanje, zdaj bližajoča se gospodarska kriza ogroža tako zadolžene kitajske lokalne oblasti. 

Po analizi S&P so trenutno najbolj ogroženi LGFV, ki so v lasti manjših prefektur ali mest, ki imajo zelo šibek davčni nadzor nad državnimi podjetji, in tisti LGFV-ji, ki temeljijo na lokalnem gospodarstvu brez večjega vpliva na lokalne oblasti. Prav tako so ogroženi tisti skladi, ki imajo velik kratkoročni dolg ali so v preteklosti denar sprejele s strani sive ekonomije. 

Že lansko leto je Kitajska pričela sanacijo zadolžitve v finančnem sistemu, ki je bila primarno osredotočena le na centralno vlado. Podobno bo potrebno narediti še na lokalnem nivoju, drugače grozi zlom številnih lokalnih vlad in posledično tudi celotne Kitajske, še poroča Bloomberg.