Ali bo carinska vojna pripomogla h koncu svetovne nadvlade dolarja?

Ameriški predsednik Donald Trump je s svojimi odločitvami o dvigu oz. uvedbi carinskih dajat na uvoz iz različnih držav sprožil pravo carinsko vojno, ko so prizadete države uvedbe povračilne carine. 

Posledično so nekateri strokovnjaki že opozorili, da so bo lahko padec vrednosti ameriškega dolarja preprečil le z nakupom zlata.

Da zlato postaja vse bolj pomembni element v ekonomski diplomaciji, dokazujejo tudi repatriacije zalog zlata iz ZDA. Turčija, Nemčija in Nizozemska so se tako v zadnjih letih odločile, da zlate rezerve pripeljejo domov. 

Veliko držav je namreč že od druge svetovne vojne naprej hranilo del ali večino svoje zlate rezerve v ZDA, da so jih tako zavarovale v primeru invazij. S koncem hladne vojne potrebe po takem zavarovanju večina držav več nima, prav tako pa zlato potrebujejo zaradi gospodarskih razmer. 

Tako je npr. Venezuela leta 2012 prenesla domov iz ameriških, evropskih in kanadskih bank 160 ton v zlatih palicah, od skoraj 211 ton zlata, ki ga je imela v tujini. Ta »dvig« zlata je bil takrat vreden okoli 9 milijard ameriških dolarjev. 

Od leta 2008, ko je izbruhnila gospodarska kriza in so države tiskale denar, se je zdaj pokazala potreba po ponovni uporabi zlata za osnovanje vrednosti valute. Okoli 65 % vseh monetarnih rezerv v centralnih bankah sveta danes temelji na ameriškem dolarju. V primeru padca vrednosti dolarja zaradi carinske vojne bodo tako številne države izgubile tudi obsežen del monetarnih rezerv. 

Najboljše zagotovilo za preprečitev tega je vrnitev k zlati osnovi. Svetovni dolg je trenutno ocenjen na 230 trilijonov ameriških dolarjev, pri čemer še vedno raste. Z nepredvidljivim ravnanjem ameriškega predsednika se zdaj opaža nov trend: države namesto, da bi zaupale v ameriško valuto oz. gospodarstvo, vse bolj premikajo denar in s tem tudi geopolitično moč stran od ZDA, še poroča ruski RT.