Več kot polovica gospodinjstev lani plačevala ali doplačevala zdravstvene storitve

Petina gospodinjstev je lani lahko oz. zelo lahko plačevala stroške formalnega izobraževanja, kažejo podatki državnega statističnega urada (Surs). Več kot polovica gospodinjstev je lani plačevala oz. doplačevala za zdravstvene storitve, medtem ko je zdravstveno nego in socialno oskrbo na domu prejemal približno enak odstotek gospodinjstev.

V 84 odstotkov gospodinjstvih je vsaj eden izmed članov v obdobju enega leta pred anketiranjem v letu 2016 uporabljal zdravstvene storitve, 52 odstotkov gospodinjstev je za te storitve doplačala oz. plačala. Približno polovica jih je plačevala brez težav, polovica pa težko.

V letu 2016 je bilo šest odstotkov gospodinjstev, v katerih je živela vsaj ena oseba, ki je potrebovala pomoč zaradi dolgotrajne telesne ali duševne bolezni, invalidnosti ali zaradi starosti. Od tega jih je 28 odstotkov prejemalo formalno oskrbo na domu, večina manj kot 10 ur na teden. Več kot tretjina (36 odstotkov) pa jih je lani storitve formalne oskrbe na domu doplačalo oz. plačalo.

V podaljšano bivanje oz. varstvo pred oz. po pouku in v kakršnokoli drugo obliko organiziranega otroškega varstva je bilo v letu 2016 vključenih 30 odstotkov otrok, starih do 12 let, pri čemer vrtca kot najpogostejše oblike varstva predšolskih otrok niso vključili v raziskavo. Med druge oblike organiziranega varstva spadajo, npr. caicibanove urice, dnevno varstvo, varstvo med počitnicami, vikendi, varstvo v posebnih dnevnih centrih.

Za 55 odstotkov otrok so starši plačevali oz. doplačevali stroške storitev oz. spremljajoče stroške, to so denimo stroški kosila, malice in drugi stroški, povezani z varstvom. Večina gospodinjstev (91 odstotkov) je za stroške tovrstnih storitev plačevala znižano ceno, kar pomeni, da je glavnino stroškov pokrila država oz. občina. Za 45 odstotkov otrok pa so bile take oblike varstva brezplačne, so navedli na Sursu.

Stroške v povezavi s takimi oblikami otroškega varstva je brez težav plačevalo vsako tretje gospodinjstvo (35 odstotkov), z manjšimi težavami 26 odstotkov gospodinjstev, dokaj lahko 27 odstotkov in težko oz. zelo težko 12 odstotkov gospodinjstev.

V lanskem letu je šolnino plačevalo 10 odstotkov oseb, ki so bile vključene v programe za pridobitev javnoveljavne izobrazbe. Od njih je bilo pet odstotkov oseb, ki so bile vključene v programe srednje strokovne ali splošne izobrazbe, in 25 odstotkov tistih oseb, ki bodo dosegle višješolsko, visokošolsko ali višjo izobrazbo. Med osebami, ki so za šolanje plačevale šolnino, jih je 83 odstotkov plačevalo polno ceno šolnine, 16 odstotkov pa znižano.

Večina gospodinjstev, v katerih je bila vsaj ena oseba vključena v formalno izobraževanje, se je soočala s stroški, ki nastanejo v povezavi z izobraževanjem, npr. stroški za nakup učbenikov, knjig, šolskih potrebščin, plačilo prehrane, prevoza, šolskih izletov, ekskurzij, plačilo izpita, vpisnine, šolnine itd. Več težav s plačevanjem stroškov za izobraževanje so imela gospodinjstva, ki so bila materialno prikrajšana, saj je 91 odstotkov takih gospodinjstev izjavilo, da so omenjene stroške plačevali zelo težko oz. težko, med gospodinjstvi, ki niso bila materialno prikrajšana, pa je bilo takih 21 odstotkov.

V obdobju enega leta pred anketiranjem je 27 odstotkov oseb obiskovalo kakršnokoli usposabljanje, izobraževanje, seminar, delavnico v povezavi z delom. Najbolj so bili vključeni zaposleni (47 odstotkov) in samozaposleni (39 odstotkov), svoje znanje pa je na ta način širilo tudi 22 odstotkov brezposelnih in 21 odstotkov dijakov ter študentov.

V prostem času je zaradi osebnega interesa, želje po novem znanju, kakršenkoli tečaj v enakem obdobju obiskovalo 15 odstotkov oseb, starih 16 ali več let. Ženske so bile na tem področju bolje vključene, saj se je tovrstnih tečajev udeleževalo 17 odstotkov žensk, moških pa 13 odstotkov. V večji meri so bili v take tečaje vključeni tisti z višjo izobrazbo, dijaki, študentje in tisti z višjimi dohodki.