V svetu lačnih kar 815 milijonov ljudi

Število lačnih se je v zadnjih dveh letih povečalo s 777 milijonov na 815 milijonov, kar pomeni, da je lačen vsak deveti Zemljan, ocenjuje Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO). Ta je letošnji 16. oktober, svetovni dan hrane, posvetila odnosu med migracijami in prehransko varnostjo.

Z izpostavljanjem te tematike želi organizacija opozoriti na pomen vlaganj v kmetijstvo in razvoj podeželja, kar lahko po njenem prepričanju bistveno pripomore k zmanjšanju strukturnih vzrokov za migracije.

V zadnjih letih je bil svet priča izjemno velikemu številu mednarodnih migrantov, v letu 2015 je tako z 244 milijoni doseglo največ od druge svetovne vojne dalje. Bistveno večje je število notranje razseljenih oseb, in sicer 763 milijonov. Glavna razloga za migracije in razseljevanje sta oboroženi konflikti in politična nestabilnost.

Konflikti so poleg podnebnih sprememb tudi med razlogi za naraščajočo lakoto in revščino v svetu. To je glavna ugotovitev poročila o stanju prehranske varnosti za leto 2017. Glede na podatke v poročilu se je število lačnih v svetu v zadnjih dveh letih povečalo s 777 milijonov na 815 milijonov.

"To pomeni, da je lačen vsak deveti zemljan, in to dve leti po sprejemu nove globalne razvojne agende, v kateri smo se države zavzele za odpravo lakote in ekstremne revščine do leta 2030," so pred svetovnim dnevom hrane poudarili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

FAO ocenjuje, da 60 odstotkov od 815 milijonov lačnih živi v državah, ki so prizadete zaradi oboroženih konfliktov. Številni konflikti se odvijajo na podeželju, uničujejo kmetijstvo ter prepotrebne naravne vire za osnovno preživetje najbolj ranljivih prebivalcev, ki so tako izpostavljeni lakoti oz. negotovi preskrbi s hrano. Zato večina zapusti svoje domove ter se pridruži številnim migrantom.

Na slovenskem kmetijskem ministrstvu izpostavljajo, da vlaganje v kmetijstvo in razvoj podeželja ustvarja boljše pogoje za delo in preživetje ljudi na podeželju, še posebno mladih. Z razvojem podeželja se ustvarjajo pogoji za boljšo preskrbo s hrano, večjo odpornost na krize, socialno varnost, zmanjšanje konfliktov za uporabo naravnih virov ter rešitve za degradacijo okolja in podnebne spremembe.

Osrednja prireditev ob obeleževanju svetovnega dne hrane bo na sedežu FAO v Rimu, udeležil pa se je bo tudi papež Frančišek, ki bo pozval mednarodno skupnost k odločnejšemu ukrepanju pri odpravi lakote ter revščine v svetu.

Koncept prehranske varnosti je tudi v ospredju slovenske pobude za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel v okviru OZN. Slovenija želi s pobudo svetovni javnosti čim bolj približati pomen čebel in drugi opraševalcev za človeštvo, predvsem pri zagotavljanju prehranske varnosti in preprečevanju lakote ter ohranjanju okolja in biotske raznovrstnosti.

Svetovni dan hrane obenem opozarja, da je pravica do hrane osnovna človekova pravica. Obeleževanju se bodo letos prvič pridružili ambasadorji FAO za popolno odpravo lakote. Razpravljali bodo o možnih aktivnostih za odpravo lakote po določenih regijah.

FAO bo obenem izdal publikacijo Na poti proti popolni odpravi lakote (Towards Zero Hunger), kjer so zbrani ukrepi FAO v boju proti lakoti v zadnjih 72 letih.

Svetovnemu dnevu hrane se je s posebnimi objavami pridružil tudi državni statistični urad. Gospodinjstva so v Sloveniji v letu 2015 tako po podatkih urada namenila za hrano nekaj več kot 12 odstotkov vseh porabljenih sredstev.

Začetki obeleževanja svetovnega dne hrane sicer segajo v leto 1979, ko je Generalna konferenca FAO sprejela resolucijo, s katero je razglasila 16. oktober za svetovni dan hrane. Ta dan je namenjen ozaveščanju o pomenu hrane kot temeljne človekove pravice ter osnovne potrebe, od katere je odvisen potencialni razvoj tako posameznika, kot celotne družbe. 16. oktober sovpada tudi z ustanovitvijo FAO, leta 1945.