Ustavni pravniki: Vlada mora poskrbeti za zakonitost policijskih aktov

"Razumem, da je veliko stvari, ki jih mora policija obdržati kot tajne, vendar to ne morejo biti predpisi ali pravila o tem, kako bo delovala policija," je na okrogli mizi o tajnih predpisih dejal pravnik Rajko Pirnat. Pritrdili so mu drugi sodelujoči - Ciril Ribičič, Tone Jerovšek in Lovro Šturm - in se strinjali, da je na potezi vlada.

Okroglo mizo je Inštitut za ustavno pravo pripravil na pobudo nekdanjega ustavnega sodnika Šturma, ki je opozoril, da policija komisiji DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) ne želi razkriti dveh aktov, ki urejata izvajanje prikritih metod dela ter poslovanje s finančnimi sredstvi za posebne operativne namene. Po besedah predsednika komisije Branka Grimsa, ki se je prav tako udeležil okrogle mize, gre za akta, ki urejata plačevanje in postopke izplačevanja javnih sredstev tajnim sodelavcem policije ter pridobivanje tajnih sodelavcev in njihovo registracijo, za katera policija pravi, da jih ne more razkriti, ker da bi s tem razkrila metode svojega dela.

Po besedah Pirnata je nek dokument predpis, če ureja pravice pravnih ali fizičnih oseb ali če ima zunanje pravne učinke zunaj organa, ki ga je sprejel. Takšen predpis po njegovem ne more biti tajen in ga je treba objaviti.

Iz tega, kar je o enem izmed omenjenih aktov policije povedal Šturm, je po besedah Pirnata "precej jasno, da gre za predpis", zato bi ga morala policija po njegovem objaviti. "To zahtevajo temeljni postulati pravne ureditve ter preglednosti delovanja državnih organov," je opozoril. Dodal je, da bo morala policija resno premisliti pravno ureditev svojega delovanja.

Nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek se je strinjal, da je vsak akt, ki daje določena pooblastila in zadeva pravice in obveznosti državljanov, predpis, ki mora biti javno objavljen, sicer se ne sme uporabljati. Zavrnil je navedbe policije, da KNOVS nima pooblastil, da zahteva omenjena akta. "Komisija DZ seveda ne more pregledovati konkretnih primerov, lahko pa pregleduje, če so orodja dela policije zakonita," je dejal.

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da bi bilo v trenutnem položaju najhitreje, da bi se na očitke odzvala vlada in odpravila vse dvome v zakonitost omenjenih aktov. Če se to ne bo zgodilo, je treba po oceni nekdanjega ustavnega sodnika Cirila Ribičiča z aktoma tako ali drugače priti pred ustavno sodišče. "Ni težko napovedati, kako bi se odzvalo ustavno sodišče, če bi se izkazalo, da gre za podzakonske predpise, ki so po vsebini predpisi, pa niso bili objavljeni," je dejal. Če je z aktoma vse v redu, je po besedah Ribičiča to v interesu vlade, če ni, "pa je prav tako v njenem interesu, da se nezakoniti predpisi čim prej odpravijo".

Grims je sicer opozoril, da vlada pri tem vztraja na enakem stališču, kot ga zastopa policija.