Teden nezavržene hrane odprl italijanski kuharski mojster Massimo Botturo

Prvi Teden nezavržene hrane, ki je nastal kot odgovor na problematiko velikih količin zavržene hrane, je danes v Ljubljani odprl italijanski kuharski mojster Massimo Botturo. "To je kulturni, ne humanitarni projekt. Spremeniti želimo odnos do hrane in Ljubljana ter Slovenija je že del te svetovne revolucije," je izpostavil Botturo.

Pobudnik Tedna nezavržene hrane je sicer Luka Jezeršek iz Hiše kulinarike Jezeršek, ki je na Odprti kuhni na Pogačarjevem trgu v Ljubljani danes pojasnil, da je ideja nastala v njihovi hiši, da pa jo je slišal tudi Botturo in jo takoj podprl. "Veliko govorimo o hrani, o kulinariki, obenem pa iz hladilnika mečemo hrano. S tem se soočamo tudi v restavracijah," je dejal.

Ob tem pa izpostavil, da mora o tej problematiki vsak začeti razmišljati pri sebi, saj največ lahko naredimo sami, s pravim odnosom do hrane. Teden nezavržene hrane je pobuda, s katero želijo javnost opozoriti, da je zavržena hrana resen problem sodobne družbe, in pokazati, da lahko že v enem tednu občutno zmanjšamo količino zavržene hrane ter z novimi navadami zmanjšamo številke tudi na dolgi rok.

Botturo je kuharski mojster restavracije Osteria Francescana s tremi Michelinovimi zvezdicami v italijanski Modeni ter obenem ustanovitelj neprofitne organizacije Food for Soul oz. Hrana za dušo. Prepričan je, da so zavržki hrane preveliki, saj je zavržemo kar dobro tretjino. "Spremeniti moramo način prehranjevanja, se usmeriti v lokalno prehrano in spremeniti pristop, je še prepričan Botturo.

S svojo neprofitno organizacijo je v Evropi začel pravo revolucijo na področju zmanjševanja količin zavržene hrane. Samo v Sloveniji vsako leto zavržemo 72 kilogramov hrane na prebivalca, s čimer bi lahko pripravili 290 obrokov in nahranili več kot 70 družin.

"Dva dni star kruh ni odpadek, temveč sestavina neke druge jedi. Tak pristop izhaja že iz tradicije, a nam se mudi, vsega imamo preveč," je dejal in pozval, naj si vzamemo pol ure časa dvakrat tedensko in hrano nakupimo pri lokalnih ponudnikih. Tako bomo po njegovem mnenju prihranili, jedli bolj kakovostno hrano ter zavrgli manj hrane.

Teden nezavržene hrane traja do 2. junija, v njem pa sodeluje tudi 20 slovenskih restavracij. Te bodo 1. in 2. junija kuhale jedi z nič ali zelo malo odpadne hrane. Pobuda tako združuje najboljše slovenske kuharske mojstre, ki so predani trajnostno naravnani pripravi hrane.

Aktivnosti in prizadevanja je podprl tudi evropski poslanec Igor Šoltes. "Tudi mi podpiramo teden z našo pobudo, da se lokalna hrana čimbolj neposredno približa krožnikom v šolah, vrtcih, domovom za ostarele, bolnišnicam, da se jo izvzame iz sistema javnih naročil," je ob robu odprtja pojasnil za STA.

Največja težava v tem procesu je ministrstvo za javno upravo, ki pokriva javna naročila, češ da je to v nasprotju z evropskim pravnim redom. "Sem v navezi z evropskimi komisarji, da jim razložim, da javna naročila niso samo konkurenčnost in najnižja cena, ampak tudi kakovost življenja in skrb za zdravje. Če so že nepremičnine izvzete iz javnih naročil, zakaj ne bi bila tudi hrana, in to bi bil model za vso Evropo," je še poudaril.

V sklopu Tedna nezavržene hrane bodo obenem organizirali kulinarične delavnice za javnost in bodoče kuharske mojstre ter ponudili jedi po principu nič zavržene hrane tudi v najboljših slovenskih restavracijah. Pripravili bodo tudi gradiva s praktičnimi napotki in recepti za zmanjševanje količine zavržene hrane, ki bo objavljeno na spletni strani in v družbenih medijih iniciative ter bo k zmanjševanju količine zavržene hrane spodbujalo vse dni v letu.