četrtek, 06. februar 2025 leto 30 / št. 037
Slovenski sistem za varnost hrane zelo učinkovit
Slovenski sistem za varnost hrane je zelo učinkovit, je ocenil izvršni direktor Evropske agencije za varnost hrane (Efsa) Bernhard Url, ki se v Ljubljani mudi v okviru dvodnevnega obiska delegacije Efse v Sloveniji. Na globalni ravni pa se po njegovih besedah pojavljajo nova tveganja, ki zahtevajo še tesnejše medresorsko in meddržavno sodelovanje.
V Evropi sta na področju varnosti hrane ocenjevanje tveganja in upravljanje z njim povsem ločena, kar je zelo pomembno z vidika neodvisnosti delovanja, je v izjavi za medije dejal Url.
Delo, ki ga v Sloveniji opravita Nacionalni inštitut za javno zdravje in uprava za varno hrano, me je zelo navdušilo. Je na res visoki ravni in Efsa potrebuje takšno sodelovanje, saj brez sodelovanja Evropa ne bo več mogla izkoriščati prednosti enega najvišjih standardov varnosti hrane na svetu.
V Ljubljani so danes med drugim izvedli delavnico o sodelovanju na področju varnosti hrane v Evropi. "Delo, ki ga v Sloveniji opravita Nacionalni inštitut za javno zdravje in uprava za varno hrano, me je zelo navdušilo. Je na res visoki ravni in Efsa potrebuje takšno sodelovanje, saj brez sodelovanja Evropa ne bo več mogla izkoriščati prednosti enega najvišjih standardov varnosti hrane na svetu," je poudaril.
Na to, kar smo dosegli skupaj, smo lahko po Urlovih besedah zelo ponosni. Pojasnil pa je, da je slovenske oblasti pozval, naj k evropskemu sistemu varnosti hrane prispevajo še več.
Slovenski sistem za varnost hrane je sicer ocenil kot zelo učinkovit. "Slovenski potrošniki lahko s pridom izkoriščajo učinke visokih standardov," je dejal.
V sklopu obiska delegacije Efsa so razpravljali tudi o novih tveganjih na področju varnosti hrane. Eden takšnih je po Urlovih besedah vse večja odpornost nekaterih bakterij na antibiotike, kar predstavlja "ogromno grožnjo javnemu zdravju na svetovni ravni".
Problematičen je lahko tudi uvoz iz drugih držav, s katerim lahko poleg dobrin uvozimo tudi neželene snovi. "Inovacije v industriji prinašajo veliko dobrih stvari, a tudi tveganja," je opozoril.
Url je komentiral tudi očitke, da naj Efsa ne bi bila neodvisna, saj da naj bi upoštevala znanstvene raziskave, ki jih financirajo multinacionalke. Kot je poudaril, res uporabljajo tudi gradivo, ki ga pripravi industrija, a so vsi postopki "izvedeni na ekstremno transparenten način", podatki pa so javno dostopni na njihovih spletnih straneh.
Vplivom multinacionalk, kot je Monsanto, po njegovih besedah niso izpostavljeni. "Naši zaposleni so javni uslužbenci, ki delajo izključno za javno dobro," je poudaril.
Na novinarsko vprašanje, ali glifosat predstavlja tveganje za zdravje, je odgovoril, da v primeru pravilne uporabe tega herbicida "ni nesprejemljivega tveganja za zdravje in okolje".
Komentiral je tudi afero z jajci, okuženimi s fipronilom. Poudaril je, da gre pri aferi za goljufijo z insekticidom, katerega tveganje je Efsa ocenila že pred leti. "Kar smo se naučili iz tokratnega primera, je, da je treba sodelovanje med področjema preiskovanja goljufij in zagotavljanja varne hrane okrepiti tudi na evropski ravni," je dejal.
Generalni direktor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Janez Posedi je ob tem pojasnil, da trenutno pregledujejo rejce, ki jih še niso. Rezultate pregledov pričakujejo najpozneje do konca leta.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je pri dveh nosilcih živilske dejavnosti minuli teden potrdila prisotnost fipronila v jajcih. Enemu od proizvajalcev so odredili umik vseh serij jajc iz prometa, drugemu pa prepoved prometa z jajci in kokošmi nesnicami. Oporečna jajca sicer ne predstavljajo akutnega tveganja za zdravje ljudi.
V zvezi z ukrepi za urejanje področja endokrinih motilcev je Url ocenil, da je Evropa tu naredila velik napredek, ki pa je zahteval precej časa. Spomnil je, da je Evropski parlament v začetku oktobra zavrnil predlagana znanstvena merila za opredelitev endokrinih motilcev na področju pesticidov in biocidov ter predloga dveh zakonodajnih aktov, s katerimi naj bi uredili to področje. Evropska komisija bo morala tako pripraviti nov predlog.
Ne glede na vse je varnost hrane po Urlovem mnenju danes višja kot kadarkoli doslej.
Eden od praktičnih primerov sodelovanja z Efso je po besedah Urške Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje aktualni projekt velike prehranske študije, ki jo je v veliki meri financirala Efsa. Njen rezultat bodo podatki o živilih, ki jih Slovenci zaužijemo, in njihovi količini. "Šele na podlagi tega bomo lahko na pravi način ocenjevali tveganje za zdravje ljudi v Sloveniji," je pojasnila.
