REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Liberalizirane igre na srečo: manj denarja in več odvisnosti

Liberalizirane igre na srečo: manj denarja in več odvisnostiVIR: Insajder

Državni svet je z odložilnim vetom na novelo zakona o igrah na srečo dal Državnemu zboru še eno priložnost, da popravi svojo napako, ki bi državi najverjetneje prinesla manj denarja in več hudih odvisnikov od stav.

Potem ko je Državni svet 27. marca z 18 glasovi za in 12 proti izglasoval odložilni veto na novelo zakona o  igrah na srečo, po kateri bi v Sloveniji sprostili trg športnih stav, je bilo v javnosti mogoče slišati več različnih odzivov na predlagano rešitev.

Boris Šuštaršič: stanje se bo poslabšalo

Veto je predlagala skupina svetnikov s prvopodpisanim Borisom Šuštaršičem. Prepričani so, da spremenjena ureditev na področju športnih stav ne bo prinesla napovedanih učinkov, temveč bo poslabšala stanje na sicer urejenem področju iger na srečo. »Neizogibna posledica odprtja trga stav je dvig skladov za dobitke, kar posledično pomeni manj koncesijskih dajatev. Sprejeti zakon pomeni preveliko tveganje, da bi se porušil sistem dolgoročnega in stabilnega financiranja invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij,« navaja skupina svetnikov, ki je uspešno zaustavila zakon, o katerem bo sedaj Državni zbor moral znova glasovati. 

Bolj liberaliziran trg s stavnicami na vsakem koraku pomeni večjo nevarnost za družbo v celoti.

Po drugi strani pa je predlagatelj novele poslanec SMC Branko Zorman očitke zavrnil in predlagateljem očital, da "z lažmi, zavajanjem in trgovanjem z glasovi« pritiskajo na državne svetnike. Po njegovih besedah 80 odstotkov slovenskih igralcev športnih stav igra v tujini. Vendar naj bi bil po podatkih nasprotnikov spremembe ta odstotek popolnoma drugačen, saj naj bi kar 80 odstotkov igralcev danes igralo doma. Da tudi vlada nasprotuje noveli pa je povedal državni sekretar na ministrstvu za finance Gorazd Renčelj. Po njegovi oceni predlagani zakon, ki je bil izglasovan tudi z glasovi opozicijskih strank, ni dober, kajti »področja iger na srečo ne ureja celovito in ker »obstajajo močni dvomi, da bo glavni cilj novele dosežen«. Opozoril je tudi, da natančnih podatkov o številu igralcev v tujini, na katere se je skliceval Zorman - v resnici ni.

Poleg povsem finančne plati prirejanja iger na srečo pa ni mogoče pozabiti tudi na njihove širše družbene posledice. Kot kažejo primeri iz sosednjih držav, predvsem Hrvaške, pa tudi Bosne in Hercegovine in Srbije, kjer je bil že pred leti trg športnih stav liberaliziran, je to privedlo do izjemno velikega razmaha stavnic, odpiranja stavnic na izjemno velikem številu lokacij, porasta reklamiranja stav, posledično pa tudi do razmaha iger na srečo in vse večje ter nevarne odvisnosti dela populacije od iger na srečo. T pa negativno vpliva na številne družine, ki trpijo zaradi takšne zasvojenosti. 

Nevarni primeri liberalizacije športnih stav iz soseščine

Na Hrvaškem je priljubljeni profesor matematike Toni Milun moral srednješolcem, prepričanim, da lahko iz »kladionic« z nekaj sreče potegnejo več denarja, kot ga bodo v njih vložili, matematično dokazati, da se jim račun v nobenem primeru ne bo izšel. Kljub temu so hrvaški mediji poročali, da so športne stave postale ne samo »priljubljeni način zabave za številne Hrvate«, pač pa da se jim v zadnjem času pridružujejo tudi »najmlajši del družbe, mladoletniki.« Ker je država področje iger na srečo v celoti prepustila prostemu trgu, so morali »zaskrbljeni strokovnjaki začeti z delavnicami, na katerih bodo poskusili preprečiti odvisnost od stav med mladimi.« Po njegovi oceni je takrat, kadar zaidete v stavnice le malokrat, res »vse mogoče«, od dobivanja do izgub, toda če začnete redno zahajati v stavnice, se vaša »izguba giblje med 16 in 67 odstotki« in to že zgolj zaradi matematike oziroma »zakona velikih števil.« Zato so stavnice in država skupaj z njimi vedno na dobičku.

Na podoben način v Mreži TV opozarjajo, da je na Hrvaškem najmanj okoli 100 000 odvisnikov od iger na srečo, med katerimi samo majhen del njih prosi za pomoč. Država se sooča s »pomanjkanjem nacionalne preventive« in zdravljenja te odvisnosti. Kar okoli četrtina mladih naj bi se nagibala k takšnim igram na srečo, ki bi lahko privedle do odvisnosti, okoli 17 odstotkov pa jih kaže »opozorilne znake.« Država, ki je popolnoma liberalizirala trg pa istočasno ne vodi niti evidence o »patoloških igralcih na srečo«. V TV Mreži opozarjajo, da je splošno prepričanje, da so igre na srečo in stave manj nevarne od droge ali alkohola, ker dejavnost ni neposredno škodljiva za zdravje v resnici napačno, saj »ta problem uničuje družbo.« 

Ena od zadnjih konkretnih zgodb o nevarnosti preveč odprtega trga za stave pa prihaja iz Bosne in Hercegovine, v kateri je prav tako nekaj deset tisoč ljudi odvisnih od stav. Za TV N1 je pod naslovom »kako so mi stave uničile življenje« objavljena zgodba Bošnjaka, ki je imel povsem lepo življenje in dobro službo, dokler ni po nekaj večjih dobitkih začel igrati in vlagati vse več – vse dokler ni v tem vrtincu stav na koncu izgubil vse, kariero in tudi družino. 

»Začenjate vlagati vse več, začnete izgubljati denar. Ne vem, ali obstaja kdorkoli, ki je igral igre na srečo in je hkrati 'v plusu.' V nekem trenutku se vaše življenje spremeni v to, da začnete razmišljati izključno o tem, kako bi prišli do denarja, da bi lahko stavili,« je dejal odvisnik, ki so ga novinarji imenovali AA oziroma Senad. Kako zelo je odvisen, je njegova žena odkrila šele tedaj, ko si ne v banki in ne pri prijateljih ni več mogel izposoditi denarja. 

»V trenutku, ko so me odkrili, sem se usedel s svojo soprogo. V Excelu sva naredila seznam vseh, od katerih sem si izposodil denar, na katerem je bilo 37 oseb, ki sem jim dolgoval od 50 pa do 2000 evrov. Pri prijateljih, znancih, bankah sem se zadolžil za več kot 100 000 evrov, pri čemer sem v povprečju več zapravil kot dobil. Včasih sem dobil tudi 10 000 ali 15 000 evrov, ki sem jih znova izgubil v stavnicah. Mislim, da sem vse skupaj izgubil okoli 150 000 evrov,« je dejal Senad. 

Mislim, da sem vse skupaj izgubil okoli 150 000 evrov,« je dejal Senad.

In prav zaradi takšnih zgodb bi bilo dobro, da bi v Sloveniji imeli veliko število ljudi, ki bi igrali, toda le »po malem.« Tako bi nekateri dobili, športniki in invalidi bi lažje prišli do potrebnih sredstev, tisti, ki bi izgubili, pa tega ne bi občutili kot hudo breme. Ne bi pa bilo dobro, da bi imeli hkrati tudi veliko zelo strastnih igralcev, saj takšen slog življenja uničuje družine in družbo. Še posebej pa mlade. 

Bolj liberaliziran trg s stavnicami na vsakem koraku zato pomeni tudi večjo nevarnost za družbo v celoti. In zato je prav, da je Državni svet dal Državnemu zboru še eno priložnost, da popravi svojo zgrešeno odločitev o sprejemu Zormanove novele zakona o igrah na srečo.

 

Delite članek