Je v Nemčiji izginilo 30.000 zavrnjenih azilantov?

Nemška vlada je priznala, da ne ve, kje se v državi nahaja okoli 30.000 oseb, katerim so zavrnili prošnjo za mednarodno zaščito (azil). Hkrati zagotavlja, da številka ne odraža celotne resnice, saj se ukvarja z zamudo pri procesiranju dokumentacije.

Nemški »izbrisani«

Po poročanju nemškega Bilda, je iz seznamov nemške birokracije izginilo okoli 30.000 zavrnjenih azilantov, pri čemer vlada in nevladne, begunske organizacije navedbe označujejo za statistično napako in »nesmiselne« navedbe.

Včeraj je tako Bild objavil podatke vladnega Centralnega registra tujih državljanov (AZR), ki je konec leta 2016 imel seznam okoli 54.000 ljudi, kateri bi morali zapustiti Nemčijo, a le za okoli 23.000 od njih so imeli podatke, kje se nahajajo (na podlagi državne podpore, ki jo prejemajo).

Predstavnik nemškega notranjega ministrstva je v zvezi s tem dejal sledeče: »Ne moremo zanikati, da so posamezniki, ki bi morali zapustiti državo in so v registru tujih državljanov, že zapustili državo ali so izginili ne da bi bile pristojne državne organizacije o tem obveščene, oz. ne da bi sporočili AZR-ju.«

Stara zgodba

Bernd Mesovic, direktor pravne politike v begunski organizaciji Pro Asyl, je glede objavljenega članka dejal: »To je stara zgodba. Dejstvo je, da lahko vsakdo domneva, da je veliko ljudi v AZR že zdavnaj odšlo. Samo zato, ker se ne nahajajo tam, še ne pomeni, da se skrivajo. Po naših izkušnjah je veliko ljudi odšlo naprej po začetku postopka (pridobivanja azila, o. p.).«

Mesovic je tudi poudaril, da državni uradniki lahko nadzirajo le tiste, katere smatrajo za nevarne: »Ljudje lahko zapustijo Nemčijo kadarkoli hočejo in veliko o tem ne obvesti pristojne organe, ko to storijo.« To je posledica tega, da imajo sorodnike v drugih državah Evropske unije in so Nemčijo uporabili le za nadaljnjo pot.

A kar nekaj azilantov se je odločilo za vrnitev nazaj v domovino, in so se tako prostovoljno vrnili v Sirijo ali Afganistan. In tudi ti niso v veliki meri o tem obvestili državne uradnike.

Dolgi postopki

Drugi nemški časopis, Nürnberger Nachrichten, je prav ta teden poročal o dolgotrajnih postopkih glede pridobitve mednarodne zaščite.

Pridobili so namreč interni dokument nemškega urada za migracijo in begunce (Bundesamt für Migration und Flüchtlinge; BAMF) iz sredine letošnjega oktobra, v katerem je bilo zapisano, da je BAMF v začetku letošnjega leta na mesec obdelala okoli 50.000 prošenj. Pozneje je to število padlo na okoli 15-18.000 vlog na mesec.

To povečanje števila prošenj je vplivalo na podaljšanje roka za procesiranje prošenje: medtem ko so v januarju prošnjo obdelali v 10 dneh, zdaj potrebujejo okoli dva meseca.

BAMF pričakuje, da bo do konca leta imela še dodatnih 15.000 prošenj vsak mesec, kar bo še dodatno podaljšalo proces. Konec lanskega leta so zabeležili okoli 430.000 nerešenih prošenj. Število slednjih se je trenutno zmanjšalo na okoli 52.000, pri čemer nekateri sežejo še v leto 2015.

Več beguncev, manj uradnikov

Medtem ko je v Nemčijo prihajalo vse več beguncev, so na BAMF istočasno zmanjševali število zaposlenih. Tako je že v letošnjemu letu padlo število državnih uradnikov iz okoli deset tisoč na 7.800 v septembru.

A tudi skoraj polovica od teh je zaposlenih na podlagi pogodb za določen čas. Tudi kadrovska podhranjenost je eden izmed dejavnikov, da BAMF ne dosega svojih ciljev glede obravnave migrantov in beguncev.

Do septembra letos so tako v jezikovne tečaje poslali le 28.000 azilantov, kar je le polovica od načrtovanega števila. Do septembra je jezikovni tečaj uspešno opravilo le tri tisoč tečajnikov, drugih tri tisoč ni bilo uspešnih, medtem ko se kar 9.000 azilantov sploh ni udeležilo tečaja.

Prav tako se podaljšuje tudi čas glede vstopa sprejetih azilantov v integracijski tečaj. Trenutno BAMF potrebuje okoli 15,2 tedna, da azilanta napoti v integracijski tečaj po pridobitvi azila. V januarju letos so potrebovali le 11,7 tedna.