Izobraževanje ključno za razumevanje pomena cepljenja

Razprave o pomenu cepljenja, ki so se okrepile v zadnjih letih, so načele zaupanje v varnost in učinkovitost cepljenja, s tem pa se je tudi zmanjšal delež precepljenih. Da bi lahko v prihodnje učinkovito naslovili pomisleke, pa je ključno kakovostno osveščanje in izobraževanje, je bilo slišati na okrogli mizi o cepljenju v organizaciji STA.

Najpogostejši strah staršev, ki napačne in nepreverjene informacije o cepljenju zasledijo na spletu in družbenih omrežij, je strah pred neželenim učinki in neučinkovitostjo cepiv, opaža pediater v kamniškem zdravstvenem domu Denis Baš. Pomembno je, da se zdravnik v ambulanti s takimi starši pogovori in jih celovito informira. "Vsak obisk v ambulanti je treba izkoristiti za odgovore na vprašanja staršev," je poudaril Baš.

Tudi družinska terapevtka Andreja Poljanec, ki je pred cepljenjem svojih petih otrok imela pomisleke, je izpostavila pomembno vlogo osveščanja ter iskrenega in empatičnega pristopa zdravnikov. Mladi starši danes so veliko bolj zahtevni, sami iščejo podatke, to pa jim povzroča negotovost in odpor do cepljenja. "Pediater bi veliko stisko staršev lahko že preventivno zmanjšal, če bi jim stvari jasno razložil," je dejala in poudarila, da starše zelo pomiri individualen pristop.

Preden cepiva dobijo dovoljenje za uporabo, gredo čez tri faze obsežnih kliničnih raziskav, v katerih spremljajo varnost, imunogenost in neželene učinke, je pojasnila epidemiologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje Alenka Trop Skaza. "Imamo sisteme, s katerimi stalno spremljamo varnostne profile in način poročanja, ki lahko prinesejo nova spoznanja," je dejala. Po njenih besedah tvegamo bistveno več, če za katero od teh bolezni zbolimo, kot pa da se proti njej cepimo.

Tudi raziskovalka na Kemijskem inštitut Mojca Benčina je zagotovila, da cepiva zelo varna. Glavni problem je alergična reakcija, običajno povezana z alergijo na jajčne beljakovine. V takih primerih se pediatri običajno ne odločijo za cepljenje. V cepivih pa tudi ni več težkih kovin, ki so jih nadomestili drugi dodatki za shranjevanje cepiva. Aluminijeve snovi v cepivu pa so po pojasnilih Benčinove nujne, saj aktivirajo imunski sistem, da se začne odzivati na cepivo.

V Sloveniji je od leta 1960 vzpostavljen register spremljanja neželenih dogodkov po cepljenju. Zakonodaja zdravnikom, ki cepijo, nalaga poročanje o neželenih dogodkov, ki so cepljenju sledili. Javni agenciji za zdravila lahko o neželenih učinkih zdravil in cepiv poroča tudi vsak bolnik. Leta 2016 je bilo razdeljenih prek pol milijona cepiv, poročano je bilo prek 800 neželenih učinkov pri 322 osebah. V več kot polovici primerov je po besedah Trop Skazove šlo za lokalne rdečino in bolečino, na opazovanju ali kratkotrajni hospitalizaciji pa je bilo 17 oseb.

Vsi sogovorniki pa so se strinjali, da je za razumevanje pomena cepljenja poleg odprtega in iskrenega pogovora pediatrov s straši ključno osveščanje tudi drugih delov družbe, najbolje bi bilo začeti že v osnovno- in srednješolskem izobraževanju. Trop Skazova pa je ob tem še posebej izpostavila, da je osveščanje o cepljenju dolžnost vsakega zdravstvenega delavca.

Lani se je sicer nekoliko dvignil delež precepljenih, ki je v preteklih letih upadal. Po oceni epidemiologinje Trop Skazove je to tudi posledica pojava nalezljivih bolezni v naši neposredni bližini.