Evropski zapori so skoraj polni

Evropski zapori so v povprečju skoraj povsem polni, zaporniki namreč zasedajo več kot devet od desetih razpoložljivih mest, je razvidno iz danes objavljene letne raziskave Sveta Evrope za leto 2016. Tudi v Sloveniji so bili leta 2016 glede na ugotovitve raziskave zapori skoraj popolnoma zasedeni.

Veliko držav se spopada s težavo prenapolnjenih zaporov, kar 13 od 47 uprav zaporov po državah je namreč izpostavilo ta problem. Najhuje je v Makedoniji in na Madžarskem, kjer imajo 132 zapornikov na 100 razpoložljivih mest, sledijo Ciper s 127 zaporniki, Belgija s 120 zaporniki in Francija s 117 zaporniki.

V Sloveniji je zaprtih 99 ljudi na 100 razpoložljivih mest. Od 1322 razpoložljivih mest v zaporu jih je bilo tako leta 2016 zasedenih 1308.

Iz raziskave je še razvidno, da se je število zapornikov v Evropi od leta 2015 do 2016 povečalo s 115,7 na 117,1 na 100.000 prebivalcev. Ta stopnja je sicer od leta 2012 padala, takrat je znašala kar 125,6 zapornika na 100.000 prebivalcev. Povprečna zaporna kazen je leta 2016 znašala 8,5 meseca, so sporočili iz Strasbourga.

Število zapornikov se je leta 2016 v primerjavi z letom 2015 najbolj povečalo v Bolgariji, in sicer za 10,8 odstotka, sledijo Turčija, Češka in Srbija. Največji upad ljudi za zapahi pa so zabeležili na Islandiji, kjer je upad znašal 15,9 odstotka, sledijo Severna Irska, Litva in Belgija.

Tudi v Sloveniji je število zapornikov v primerjavi z letom 2015 upadlo, in sicer za 6,6 odstotka. Tako se je Slovenija uvrstila na seznam desetih držav, kjer je število zapornikov upadlo za več kot pet odstotkov.

Na evropski ravni se je med drugim zvišal delež zapornikov, ki so obsojeni na več kot 10 let zapora, in sicer z 11,4 odstotka na 13 odstotkov. Tatvina je bila leta 2016 najpogostejši razlog za zaporno kazen, medtem ko je bilo prejšnja leta največ ljudi za zapahi zaradi kriminalnih dejanj, povezanih z drogami.

Raziskavo je v imenu Sveta Evrope izvedla Univerza v Lozani, zajela pa je 47 od 52 uprav zaporov v 47 državah članicah.